Union hoteli si prizadevajo ostati najboljši med ljubljanskimi hoteli in s svojo dejavnostjo danes določajo hotelski standard na domačem trgu ter soustvarjajo družbeno življenje slovenske prestolnice. Tomislav Čeh, generalni direktor Union hotelov, nam je v ekskluzivnem intervjuju zaupal skrivnosti njegovega uspešnega vodenja kar štirih ljubljanskih kongresnih hotelov.
Kakšne so prednosti neodvisnih hotelov v primerjavi s hoteli, ki jih upravljajo mednarodne hotelske verige?
Gosta zanimajo lokalne in avtorske zgodbe, ne pa standardizirane storitve brendiranih hotelov, ki so enaki kjerkoli po svetu. Neodvisni hoteli imamo tudi to prednost, da goste vpnemo v avtentično lokalno izkušnjo in unikatne zgodbe.
Ena od prednosti naših hotelov je zagotovo personalizacija storitev in individualen pristop do gosta.
Kateri so ključni dejavniki uspeha pri vodenju hotela? Po čem se vaše vodenje razlikuje od drugih hotelov?
Ključno je izbrati ekipo, ki je sposobna uresničevati strategijo, ki smo si jo zastavili, od tu naprej pa je temeljno zaupanje v njihove odločitve in sposobnosti. Če že moram primerjati svoje vodenje s kom drugim, lahko morda primerjam le s hotelskimi verigami, kjer je prostora za uvajanje novosti in kreativnost zaradi standardizacij zelo malo, če sploh. Pri nas te možnosti. imamo
V času vašega vodenja hotela so Union hoteli postali središče dogajanja v Ljubljani? Kakšna je vaša filozofija s tem v zvezi?
Grand hotel Union je bil že od samega začetka središče dogajanja. Domačini sicer niso v njem spali, so se pa identificirali z njim, še posebno zaradi Unionske dvorane in Kavarne Union, ki je od nekdaj veljala za priljubljeno zbirališče Ljubljančanov. V njej so se poleg uglednih meščanov zbirali številni umetniki, od priznanih slikarjev do literatov in glasbenikov. Verjamem, da se Ljubljančani po 110 letih še vedno identificirajo s hotelom. V zadnjih dveh letih smo veliko delali prav na grajenju in poglabljanju tega odnosa, pa ne le z Grand hotelom Union, temveč tudi ostalimi, saj ima vsak od štirih hotelov neko posebnost, ki je blizu domačinom. Ta odnos nameravamo negovati tudi v prihodnje.
Kolikšen del prihodkov ustvarjate s kongresno dejavnostjo in kako tržite svoje kongresne kapacitete?
Četrtino.
Kako gledate na prihod novih hotelov v Ljubljano in kakšna so vaša pričakovanja glede novega hotela InterContinentala, ki bo svoja vrata odprl prihodnje leto?
Novi hoteli se odpirajo in se bodo odpirali tudi v bodoče. Naša skrb je vezana na ohranjanje visoke kvalitete storitev, pričakujemo pa, da bo hotel InterContinental Ljubljana pozitivno vplival na rast cen hotelskih nočitev.
Kakšna je prihodnost slovenskega hotelirstva in turizma v Ljubljani?
Vsekakor nas čaka svetla prihodnost.
Se bodo Union hoteli v prihodnje širili še na kakšna druga področja?
Ostajamo pri hotelirstvu in razvoju najboljšega v tem.
Vezano na funkcijo predsednika Sveta Kongresnega urada Slovenije
Ali je slovenski kongresni produkt dovolj konkurenčen za preboj v prvo kongresno ligo in ali dovolj izkoriščamo pozitivne trende na mednarodnem kongresnem trgu?
Pozitivnih trendov še ne izkoriščamo dovolj. Ključna pomanjkljivost so še vedno slabe letalske povezave, zagotovo pa smo dovolj konkurenčni za preboj v prvo kongresno ligo.
Kaj moramo na tem področju spremeniti na področju hardware-a (infrastrukture) in software-a (agencij in kreativne industrije)?
Pristopiti je potrebno z večjimi vlaganji v hotelsko in kongresno infrastrukturo ter s skupnimi močmi, znanji, idejami vlagati v razvoj kreativnega dela, ki ni nujno vezan vedno na finančna sredstva.
Če bi imela slovenska kongresna industrija na voljo dodaten milijon evrov za promocijo. Kam bi jih bilo najpametneje investirati?
Za promocijo Slovenije kot incentive destinacije v Združenih državah Amerike.
Kako pomembni so za promocijo Slovenije dogodki kot je Conventa?
Gre za ključni dogodek slovenske MICE industrije in vsakič znova ga pozdravljam in podpiram.
Ljubljana počasi napreduje na mednarodni lestvici ICCA? Kako pripeljati v Slovenijo več mednarodnih znanstvenih kongresov?
Čas je, da stopimo skupaj in na nivoju destinacije organiziramo profesionalno voden ambasadorski program.
Mednarodni sejmi ustvarjajo nočitve in številne pozitivne multiplikativne učinke. Kako uspešni smo v Sloveniji na tem področju in kako izkoriščamo idealen geostrateški položaj Slovenije. Ali je Slovenija še sejemsko središče in stičišče JV Evrope?
Slovenija je bila v devetdesetih letih poleg Beograda in Zagreba osrednje sejemsko središče na področju držav nekdanje Jugoslavije. Uspešnim sejmom v Ljubljani, Celju, Gornji Radgoni in Kranju so sledili še sejemski centri v Novem sadu, Sarajevu in Skopju. V Ljubljani je bilo na primer leta 1993 organiziranih 23 dobrih sejmov. Ljubljana je bila živahno in uspešno sejemsko mesto z več kot več kot 100 sejemskimi dnevi letno, ugledno mesto pa je imela tudi v Zvezi mednarodnih sejmov.
Danes je osrednji sejem na področju nekdanje Jugoslavije Beograjski sejem, vsi drugi sejmi pa so krepko zaostali za njim.
Slovenija je imela v obdobju tranzicije izjemno priložnost, da se uveljavi kot osrednje sejemsko stičišče jugovzhodne Evrope. To priložnost smo imeli predvsem na področju specializiranih strokovnih sejmov. Žal priložnosti nismo v celoti izkoristili. Še vedno pa imamo priložnost da razvijemo dogodke, ki bodo vsaj regijski, če že ne evropski. Takšni sejmi bi ustvarjali tudi veliki nočitev in dodatne turistične potrošnje. Na tem področju bi potrebovali za Ljubljano zelo jasno strategijo in verjamem, da bi s sodelovanjem na tem področju pomagali v Ljubljano pripeljati zahtevnejše goste z visoko potrošnjo.
Kako pomembna je standardizacija kongresnih ponudnikov. Kaj so minimalni standardi. Kako zagotoviti preglednost in primerljivost?
Seveda je standardizacija zelo pomembna in enako pomembna je tudi vloga Kongresnega urada Slovenije kot nosilca le-te.
Včasih me spremlja občutek, da Kongresni urad ni podprt dovolj s strani sooblikovalcev kongresnega razvoja…
