ALI JE VOŽNJA Z ELEKTRIČNIM VOZILOM NA DOGODEK DEJANSKO OKOLJU PRIJAZNA?
V uredništvu revije Kongres že dolgo spremljamo in analiziramo različne trajnostne kampanje. Zdi se, da se je letos zgodil pravi izbruh takšnih kampanj. Mnoge od njih so zavajajoče in jih zeleni pralci uporabljajo zgolj zaradi povečanja prodaje ali zviševanja ugleda podjetja. Pri tem zavestno zavajajo dobronamerne potrošnike, dejansko pa ne prispevajo k reševanju okoljskih in družbenih problematik. Pomembno je, da se zavedamo načinov, s katerimi nas ponudniki poskušajo zavesti. Tako zmanjšamo njihov vpliv na naše odločitve.
Zato smo se odločili, da pripravimo serijo člankov, v katerih bomo takšne prakse začeli razkrivati in tudi tako prispevati k bolj odgovorni industriji srečanj.
Primer zelenega zavajanja: UPORABA BLAGOZVENEČIH ZELENIH BESED
Tip zelenega zavajanja: Nejasnost trditev (uporaba izrazov, ki so zelo široki ali slabo opredeljeni, da jih je mogoče pravilno razumeti).
Te dni nas je v elektronskem predalu pričakalo povabilo, da naj se na pomemben dogodek odpeljemo s prestižno, trajnostno, zeleno, električno limunzino brez izpustov. Toliko superlativov je vzbudilo našo pozornost in zato smo izvedli kratko anketo na LinkedIn-u, v kateri smo za mnenje povprašali, kaj menijo uporabniki. Poglejmo odgovore:
Ali menite, da je vožnja na dogodek z električnim vozilom:
– Zelena 23%
– Trajnostna 33%
– Brezogljična 10%
– Ogljično nevtralna 35%
Glasovi so bili enakomerno porazdeljeni, z izjemo odgovora o ogljični nevtralnosti. To preprosto pomeni, da tisti, ki so odgovarjali, nimajo jasnega odgovora in kaže tudi na to, kako hitro nas lahko zavedejo bleščeče besede.
Dejstva: Strokovnjaki pravijo, da je za odgovor potrebno upoštevati celoten življenjski cikel vozila – od proizvodnje do razgradnje vozila po analizi življenjskega cikla (LCA analiza). Slovenski strokovnjak dr. Gašper Gantar se je izračuna lotil na primeru vozila srednjega cenovnega razreda VW Golf in ob predpostavki, da ta vozila v svoji življenjski dobi prevozijo 300.000 km.
Najslabše se odreže vozilo z bencinskim motorjem, ki povzroči 52 ton izpustov v celotni dobi, podoben rezultat doseže tudi vozilo z dizelskim motorjem. Precej nižji so izpusti električnih vozil, ki znašajo 32 ton CO2 v življenjski dobi.
Proizvodnja vozil na električni pogon pa je do okolja bolj neprijazna kot proizvodnja vozil na konvencionalne pogone. Ogljični odtis proizvodnje električnega vozila znaša skoraj 7 ton CO₂-e, medtem ko je ogljični odtis konvencionalnih vozil približno 4,5 tone CO₂-e.
Priporočamo vam še, da na spletni strani https://www.greenncap.com/ preverite, kako trajnostno je vaše vozilo. Za izračun tako kot v primeru varnostnih testov uporabljajo zvezdice. Na spletni strani si lahko pogledate, kako čisto vozilo uporabljate.
Nauk zgodbe
Prihodnost mobilnosti je vsekakor električna, naj nas to veseli ali pa jezi. Drži pa tudi, da je uporaba električnih vozil do okolja bolj prijazna, vendar ni ogljično nevtralna ali celo brez ogljičnega odtisa. Za začetek bi morala električne avtomobile poganjati energija, pridobljena iz obnovljivih virov (v Sloveniji je delež obnovljivih virov dobrih 25%). Na poti do ogljične nevtralnosti nas torej čaka še veliko dela.
Zato vam priporočamo, da v komunikacijskem smislu uporabljate obrazložitev, da boste za prevoz udeležencev uporabili do okolja bolj prijazne električne avtomobile. S takšno trditvijo boste pošteno in transparentno komunicirali in se izognili morebitnemu zelenemu zavajanju.
Termin »greenwashing« je skoval okoljevarstvenik Jay Westerveld daljnjega leta 1986. Na ekspediciji na Samoo ga je hotelski napis o ponovni uporabi brisače močno razburil. Ugotovil je namreč, da je šlo zgolj za strategijo zniževanja stroškov in ne resno in odgovorno trajnostno delovanje hotela.
V svojem strokovnem članku je prvič uporabil izraz greenwashing, vse ostalo pa je zgodovina. Termin se je uveljavil do danes in sega na vsa področja trajnosti kot so enakost spolov, revščina, lakota, zdravje, izobraževanje, dostojno delo itd.
Obstaja nekaj tipičnih načinov zelenega zavajanja. Poznamo jih že dolgo, pa jim kljub temu vedno znova nasedemo. Za vas smo jih strnili v naslednje najbolj tipične primere zavajanja:
1. Selektivno podajanje informacij
Poudarjanje okolju prijaznih informacij, negativne pa preprosto zamolčimo. Tipičen primer je ignoriranje okoljskega odtisa prevozov na dogodek, ki lahko ustvarijo kar do 75 odstotkov vsega CO2 odtisa na dogodkih.
2. Neobstoj dokazov za trditve
Organizator zatrjuje, da je dogodek okolju prijazen, konkretnih dokazov pa ne priloži. Za začetek bi morali vsaj izračunati CO2 odtis dogodka in to podpreti z dokazom uradne inštitucije za izračun ogljičnega odtisa.
3. Nejasnost trditev
Uporaba izrazov, ki so zelo široki ali slabo opredeljeni, da jih je mogoče pravilno razumeti. Najbolj pogosta je npr. uporaba izraza, da je dogodek ogljično nevtralen (carbon neutral), brez jasne obrazložitve, kaj to dejansko pomeni.
4. Prevarantske in nepomembne oznake
Sklicevanje na certifikate in oznake, ki v resnici ne obstajajo ali zavajajo. V zadnjem času so na tem področju najbolj pogosti iskalniki zelenih prizorišč, ki nimajo nobene podlage in realne osnove. V to kategorijo sodi tudi oznaka »brez CFC-ja«, kljub temu, da so klorofluoroogljivodiki prepovedani z zakonom.
5. Poudarjanje manjšega zla
Organizacija dogodkov je do okolja neprijazna. Zato je trditev, da je nek dogodek bolj zelen od drugih, pogosto zavajajoča.
Kaj o zelenem zavajanju pravi Slovenski oglaševalski kodeks?
Člen 17: OKOLJEVARSTVENA ARGUMENTACIJA
17.1
Oglaševanje, ki vsebuje okoljevarstveno argumentacijo, mora biti zasnovano tako, da ne zlorablja potrošnikove zaskrbljenosti zaradi okolja in ne izkorišča njegovega morebitnega pomanjkanja znanja o okoljevarstveni tematiki.
Ne sme vsebovati trditev ali vizualnih prikazov, ki bi utegnili na kakršen koli način zavajati potrošnike glede okoljskih vidikov prednosti izdelkov ali glede okoljevarstvenih dejavnosti, ki jih bo izvajal oglaševalec. Sporočila se lahko nanašajo na konkretne izdelke ali dejavnosti, ne smejo pa neupravičeno namigovati, da pokrivajo celotno dejavnost podjetja, skupine ali panoge.
17.2
Trditev v zvezi z varovanjem okolja ni dovoljeno uporabljati neupravičeno. Pogosto uporabljene trditve, kot so na primer »prijazen do okolja«, »popolnoma biološko razgradljiv«, »bolj zelen«, »prijaznejši«, »organski« ipd., utegnejo biti sprejemljive le, če jih oglaševalci lahko dokažejo.
17.3
Primerjave so sprejemljive, če oglaševalci lahko dokažejo, da izdelek pomeni izboljšavo v okoljskem pomenu glede na lasten izdelek, ali glede na izdelke konkurentov.
17.4
Trditve in primerjave lahko zavajajo, če so iz njih izpuščene pomembne informacije.
17.5
Kadar se znanstvena mnenja precej razhajajo ali dokazi niso dokončni, mora biti to iz oglaševanja jasno razvidno. Oglaševalec ne sme navajati, da je njegova trditev splošno sprejeta, če v resnici ni tako.
17.6
Če izdelek nikoli ni imel očitno škodljivih učinkov na okolje, oglaševanje ne sme namigovati, da je bila sestava spremenjena, da bi postal do okolja bolj prijazen. Vendar pa je upravičeno navajati trditve o izdelku, katerega sestava je bila spremenjena ali pa so ga že doslej vedno izdelovali brez sestavin, o katerih je znano, da škodujejo okolju.
17.7
Uporabi manj znanih specialističnih in navidezno znanstvenih izrazov se je treba izogibati. V primeru, ko je uporaba znanstvenega izraza neizogibna, mora biti njegov pomen jasen in razumljiv oziroma dodatno pojasnjen.
17.8
Širša obrazložitev najbolj pogosto uporabljanih trditev je opredeljena v International Chamber of Commerce Code of Advertising and Marketing Practices.
