Tako trdi (manj) znani slovenski reper Smaal Tokk. Njegov refren se zdi idealen za nekaj aktualnih izkušenj z mlatenjem prazne slame. Ja, to je še en ljudski frazem o govorjenju neumnosti, nekaj kar s temo nima nobene povezave. V isti kategoriji je še klobasanje, blebetanje, čvekanje, kvasanje, nakladanje, flancanje … Prav neverjetno je, koliko besed poznamo za nakladanje in govorjenje neumnosti. To kaže, da gre za izjemno razširjen pojav, ki je v istem rangu kot besede za stanje alkolholne opitosti.
Pozitivna naravnanost je v svojem bistvu prisrčna in simpatična, bolj kritično pa na ta pojav lahko gledamo v z vidika industrije srečanj, ki je eden od produktnih nosilnih stebrov slovenskega turizma. Najbrž se strinjamo, da ni vse rožnato in resno nas lahko začne skrbeti, kadar prevlada narativ, da smo vsi veseli, pozitivni kot plus na akumulatorju, veseli kot radio, prisrčni kot Mario, puhasti zajčki, vilinici v eni osebi ….
Na prvem SREČA-nju slovenskih snovalcev dogodkov, ki je bil uvod v 16. izdajo borze Conventa, je stvari na svoje mesto postavil legendarni košarkaški trener Zmago Sagadin. Neverjetno je, kako je njegov monolog vplival na udeležence. Za vrhunski uspeh je po njegovem mnenju potrebno trdo delati, imeti jasno strategijo in v projekte vključiti mlade talente. Zmago je sam zase dejal, da je veljal za strogega, rigoroznega trenerja. Zato ga kakšni od igralcev niso imeli posebej radi. Na koncu kariere pa so mu vsi izkazali hvaležnost. Vedno je zmagala timska igra in znanje. Pa tudi princip, da je dajal priložnost mladim, bil oče in mama in skrbel za vzgojo in izobraževanje. Vedno po načelu hvali ekipno, grajaj individualno. Vse to se bere kot formula za uspešnega trenerja ekipe za organizacijo dogodkov ali destinacijskega managerja. Najbolj pa je izpostavil znanje, ki je osnova za kakršenkoli uspeh v katerikoli dejavnosti. Poudaril je še, da je danes avtoriteta mnogo bolj razpršena. Hitro si lahko obsojen za mobing že zaradi napačne uporabe besede.
Ob vsem tem se zdi spregledana zgodba legendarnega Christiana Mutschlechnerja, ki je v intervjujih za naš medij in tudi osebno plastično razložil, zakaj je Dunaj zgodba o uspehu. Začelo se je z zbiranjem podatkov o udeležencih kongresov na Dunaju, ki jih je Christian s svojo ekipo lastnoročno anketiral na dunajskem letališču. Nastal je najbolj kompleksen sistem za merjenje učinkov industrije srečanj, ki velja za zlati standard in se imenuje MIRA (Meetings Industry Report Austria).
Upam si trditi, da je tudi zato Dunaj prvi na vseh lestvicah primerjav kongresnih destinacij, njihov urad zaposluje 20 sodelavcev, proračun pa je precej višji od drugih uradov v srednji Evropi. Ni težko prepričati odločevalcev, če razpolagaš s podatki. Pa saj to velja za vsako dejavnost, kajne?
Zato je tudi narativ vedno izpiljen in jasen in ga znajo dobro povzeti politiki in ključni odločevalci. Od kogarkoli, ki prihaja iz Dunaja, boste slišali besede »premium, cosmopolitan, digital, global, smart«. Vse do leta 2025 bodo to povezovalne besede. V pripravi pa je že nova strategija do leta 2030.
Pri nas pa se raje zatekamo k mlatenju prazne slame. Mlatenje prazne slame se začne z nerazumevanjem razlike med značilnostmi (features) in koristmi (benefits). Znak za alarm se profesionalcem takoj prižge ob generičnih izjavah kot so čudovita in raznolika pokrajina, vrhunska gastronomija, kakovostne namestitve, dobro opremljeni kongresni centri, strokovni organizatorji dogodkov,… Vse to imajo tudi vsi naši sosedje in konkurenca, ki je v našem delu sveta še kako aktivna. Povsem drugače pa se npr. sliši, da imamo vrhunske ponudnike, za katerih kakovost jamči Kongresni urad, da organizatorjem prvi na svetu ponujamo trajnostno oceno in certifikat za dogodke, da so vsi člani KUS standardizirani, da je razmerje med hotelskimi in kongresnimi centri ter dostopnostjo idealno za dogodke z do 1600 udeleženci, da imamo najboljše butične hotele v tem delu Evrope, kar dokazujemo s kongresnimi zvezdicami, da so prizorišča v Ljubljani dostopna peš in vam ne bo potrebno najemati avtobusov,…
Obstaja resna nevarnost, da fašemo sladkorno bolezen, vmes pa nas bo konkurenca prehitela po levi in desni
Gre za povsem drugačen narativ, ki pa mora temeljiti na resnih primerjalnih analizah, letni statistiki obsega industrije in jasni strateški usmeritvi: kam.
Zato je leto in pol po zaključku korone (zadnje omejitve so bile preklicane aprila 2022) skrajni čas, da pridemo do zaupanja vrednih statističnih podatkov, za katerimi bo stala zaupanja vredna in strokovna inštitucija ali center znanja. Urgentno pa je treba usmeriti slovensko industrijo srečanj, da bo zaplula v pravo smer.
Vsem je težko ugajati, je večkrat dejal legendarni Zmago Sagadin. Da ima prav, dokazuje njegovih petnajst let uspehov, ki jih je dosegel z Olimpijo. To nenazadnje potrjuje Ljubljana, ki ima zelo jasno strategijo in akcijski načrt do leta 2027. Prav bi bilo, da temu sledi celotna slovenska industrija srečanj.
Tako pa v duhu raperja Smaal Tokka obstaja resna nevarnost, da fašemo sladkorno bolezen, vmes pa nas bo konkurenca prehitela po levi in desni.
Katera pa je vaša najljubša prazna beseda na področju industrije srečanj? Vaša mnenja in predlogi so dobrodošli.
