Dogodek ESPRM2024 obravanava različna področja fizikalne in rehabilitacijske medicine. Program je bil sestavljen iz plenarnih predavanj, paralelnih sekcij in predstavitev posterjev. Predstavljene so bile najnovejše raziskave in strokovni dosežki v tej panogi. Poleg tega pa je bil dogodek tudi odlična priložnost za mreženje in izmenjavo informacij.
Nekaj tednov pred kongresom smo se pogovarjali s Klemnom Grabljevcem, dr. med., mag. znan., FEBPRM, predsednikom ESPRM2024 in predsednikom Evropskega društva za fizikalno in rehabilitacijsko medicino (ESPRM).
V1: To bo prvi samostojni kongres ESPRM po pandemiji. Katere so najopaznejše prednosti strokovnih srečanj v živo, ki jih spletni ali hibridni dogodki ne morejo nadomestiti?
Veselimo se, da bo ta dogodek, poleg obnove naše redne kongresne rutine, omogočil, da se bomo spet videli osebno, obudili stare prijateljstva in sodelovanja ter vzpostavili nova. Osebna srečanja in predstavitve omogočajo udeležencem, da svobodno komunicirajo z natančnimi razpravami in na bolj celovit način.
V2: Koliko let je trajalo, da je Ljubljana pridobila organizacijo kongresa ESPRM? Kaj je prepričalo vaše kolege v odboru?
Slovenska delegacija v skupščini ESPRM je bila dejansko zelo prepričljiva. Po tem, ko je že daleč leta 2018 izrazila jasno namero, da bo Ljubljana – s Cankarjevim domom kot sodelujočim PCO – kandidirala za kongres ESPRM, se ni pojavil noben drug kandidat s ponudbo. Tako je bila zmaga nekako lahka. Vendar pa so prav iz tega zaupanja pričakovanja kolegov znatno narasla.
V3: Kako zahtevna je vaša vloga predsednika organizacijskega odbora? Vemo, da imate bogate izkušnje z organizacijo kongresov za Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitututu Soča (URI Soča). Ste osebno že organizirali podoben kongres v preteklosti?
Razumljivo je, da predkongresne organizacijske aktivnosti zahtevajo obsežno in stalno pozornost ter dodatne aktivnosti, ki jih je treba izvajati vzporedno z mojim rednim kliničnim in administrativnim delom na URI Soča. Na srečo so nam izkušnje z organizacijo Sredozemskega kongresa fizikalne in rehabilitacijske medicine leta 2008 – prav tako v sodelovanju s Cankarjevim domom, kot tudi iz mnogih drugih mednarodnih znanstvenih srečanj, ki jih je organiziral URI Soča (ISPO, EFRR, EACD), zelo pomagale. Seveda je ekipa najpomembnejša. In tukaj bi rad izrazil svojo hvaležnost prof. dr. Heleni Burger, ki je opravila ogromno delo pri organizaciji znanstvenega programa, moji kolegici z URI Soča dr. Zali Kuret – predsednici Slovenskega društva za fizikalno in rehabilitacijsko medicino in nenazadnje Gregorju Rogaču ter Mateji Peric iz Cankarjevega doma, ki sta rutinsko koordinirala vsa organizacijska in finančna vprašanja s svojimi izkušnjami.
V4: Kdaj ste začeli sodelovati s Cankarjevim domom in kako vam bodo pomagali organizirati ta dogodek?
Kot sem omenil, je bil naš prvi projekt Sredozemski kongres fizikalne in rehabilitacijske medicine daleč nazaj leta 2008 – takrat sem ravno postal predsednik Slovenskega društva za fizikalno in rehabilitacijsko medicino in sem bil mlad ter popolnoma neizkušen na področju organizacije kongresov. Ekipa Cankarjevega doma je nudila odlično podporo in vodila mene in mojo ekipo skozi priprave in dogodek. In moram priznati – to je bil doslej najboljši Sredozemski kongres!
V5: Kakšen je vpliv umetne inteligence v vašem strokovnem področju? Menite, da bo umetna inteligenca vplivala na način organiziranja kongresov?
Umetna inteligenca bo kmalu dodana kot eden od stebrov sodobne rehabilitacijske medicine – poleg obstoječih, kot so telerehabilitacija, virtualna resničnost, robotska tehnologija in nevromodulacija. Verjamem, da bo umetna inteligenca vplivala na mnoga področja naših življenj, zato ne bo izvzeta niti industrija srečanj.
“Nič ne more nadomestiti medosebnih interakcij med strokovnjaki, to je veliko boljši način sodelovanja.”
V6: Kaj udeleženci, ki prihajajo v Ljubljano, najbolj cenijo?
Varnost, čistočo, prisrčnost in dejstvo, da so storitve še vedno relativno poceni.
V7: Veliko razpravljamo o trajnosti. Prevoz udeležencev prispeva največji delež ogljičnega odtisa pri organizaciji mednarodnega kongresa. Po drugi strani pa srečanja znanstvenikov in strokovnjakov na različnih področjih prinašajo številne regenerativne učinke. Kakšne so po vašem mnenju pozitivne posledice dogodkov onkraj ogljičnega odtisa?
Nič ne more nadomestiti medosebnih interakcij med strokovnjaki, to je veliko boljši način sodelovanja in upam, da se to nikoli ne bo spremenilo. Če je ogljični odtis cena za to – bi morali iskati prevoz z manjšim ogljičnim odtisom in ne omejevati števila kongresov.
V8: V Sloveniji imamo več strokovnjakov, ki so aktivni člani mednarodnih strokovnih združenj, vendar se ne odločajo za prijavo na razpise za organizacijo dogodkov. Kako bi jih spodbudili k pripravi ponudb za gostiteljstvo dogodkov? Katere prednosti prinaša gostiteljstvo takšnih kongresov?
Razumeti moramo, da so priznani strokovnjaki običajno zelo zaposlene in zasedene osebe. Zato je pomembna podpora lokalne agencije, ki prevzame administrativno delo pri pripravi kandidature. Nedvomno gostovanje kongresa izboljša vidnost in prepoznavnost našega dela in dosežkov v mednarodnih znanstvenih društvih.
Za več informacij o kongresu ESPRM 2024 obiščite esprm2024.com.
