Leta 2025 me je presenetljivo močno nagovorilo papirnato gledališče kamišibaj. Gre za preprosto, skoraj asketsko obliko gledališča, v kateri pripovedovalec zgodbo gradi z menjavo ilustracij, vstavljenih v lesen okvir.
Kamišibaj ni predstava v klasičnem smislu. Je srečanje. Pripovedovalec z vsako menjavo slike odpira nov prizor, z glasom pa gradi most med ilustracijo in domišljijo poslušalcev. Gre za zmes gledališča, pripovedništva in slikanice, a hkrati za nekaj bistveno bolj prvinskega. Nekaj, kar nas spomni, da pomen ne nastaja iz kompleksnosti, temveč iz prisotnosti. Ob tem se mi vedno znova potrjuje misel: več tehnologije ne pomeni več pomena. Več prisotnosti pa skoraj vedno pomeni več smisla. Ta izkušnja me nehote vodi k razmisleku o dogodkih v živo tistih redkih trenutkih, ko se zgodi nekaj podobnega, le v drugačnem merilu. Ko se med ljudmi vzpostavi energija, ki preseže format, produkcijo, režijo in scenarij.
Leto 2025 si bom brez dvoma zapomnil kot leto, ko se je zelo jasno pokazalo, kako velika je moč dogodkov v živo. Ne le kot orodja povezovanja, temveč kot prostora, kjer se lahko če je treba dogaja zgodovina.
Še pred letom dni smo radovedno ugibali, kakšna bo prihodnost dogodkov, zdaj pa nam Kongres Barometer 2025, najnovejša raziskava naše revije, ponuja nedvoumen odgovor: dogodki v živo ostajajo temelj industrije srečanj. Še več, številke govorijo same zase. Kar 84 % organizatorjev verjame, da bodo v naslednjih treh letih prav dogodki v živo prevladovali. Virtualna prihodnost? Le 7 % še vidi resen potencial v izključno spletnih dogodkih.
Kar 74 % udeležencev prepoznava dogodke kot najučinkovitejši kanal za grajenje odnosov
A ključna razlika ni zgolj v številkah, temveč v vrednosti izkušnje. Dogodki v živo niso več le prisotni znova postajajo nepogrešljivi. Kar 74 % udeležencev jih prepoznava kot najučinkovitejši kanal za grajenje odnosov, medtem ko virtualni formati ostajajo predvsem dopolnilo, ne alternativa.
Poročilo skupine neodvisnih agencij 27 Names EEX 2025 potrjuje tisto, kar smo v stroki čutili že nekaj časa: dogodki v živo niso le nazaj, danes so močnejši, bolj relevantni in strateško pomembnejši kot kadar koli prej. Statistika govori sama zase: 87 % organizatorjev verjame, da bodo fizični dogodki ključni za B2B marketing prihodnosti. Udeležba se je vrnila na 95 % predpandemične ravni, v nekaterih segmentih jo celo presega. Medtem je delež izključno virtualnih dogodkov padel na komaj 8 %. To ni naključje ljudje si znova želijo pristnih srečanj, neposrednega stika in mreženja z dodano vrednostjo. V razcvetu so regionalni in specializirani dogodki, podjetja povečujejo naložbe, obiskovalci pa jih postavljajo na vrh svojih prioritet. Z drugimi besedami: pozabite na dilemo “v živo, hibridno ali virtualno” prihodnost naše industrije bo potekala v ŽIVO!
Generacija Z: Katalizator prihodnosti dogodkov v živo
Če želimo razumeti, kam se premikajo dogodki v živo, moramo pogledati skozi oči generacije Z in to nam izjemno dobro razkrivata obe raziskavi. Po podatkih EEX 2025 kar 64 % pripadnikov Gen Z raje obiskuje dogodke v živo kot virtualne. Njihovi razlogi so jasni: avtentičnost izkušnje, družabna interakcija in trenutki, ki jih lahko delijo na omrežjih. Gre za generacijo, ki dogodke ne dojema kot informacijske platforme, temveč kot del življenjskega sloga kot life moments z močnim čustvenim in vizualnim nabojem.
Tudi Kongres Barometer 2025 zaznava to premikajočo se dinamiko. 67 % organizatorjev priznava, da je generacijo Z težje pritegniti na tradicionalne kongrese, kar pomeni, da klasični formati izgubljajo stik z realnostjo. V ospredje zato prihajajo koncepti, kot so festivalizacija dogodkov, interaktivnost, trajnost in lokalna avtentičnost elementi, ki jih Gen Z prepoznava kot vredne pozornosti in sodelovanja. Še bolj zgovorno: EEX 2025 razkriva, da dogodki v živo pri Gen Z za 37 % bolj dvigujejo zaznano vrednost blagovne znamke kot pri milenijcih, ter da jih 73 % takšna izkušnja bolj motivira k nakupu kot spletna promocija. V prevodu: če želite vzpostaviti odnos z Gen Z, so dogodki v živo ne le učinkovita izbira so nujnost. Obe raziskavi se torej ujameta v ključnem sporočilu: generacija Z potrebuje dogodke v živo a ne kakršne koli. Želi si dogodek, ki jo sliši, angažira, vključi in pusti vtis. Če ji to ponudimo, ne bo zgolj prišla postala bo del zgodbe.
Dogodki v živo so zadnja obramba demokracije
V svetu, kjer algoritmi oblikujejo resničnost, umetna inteligenca filtrira vsebine, družbena omrežja pa ustvarjajo iluzijo povezanosti, dogodki v živo ostajajo eden redkih prostorov resnične, nefiltrirane človeške izkušnje. So prostor, kjer beseda ni zgolj vsebina, temveč dejanje in kjer prisotnost ni pogojena z “lajki”, temveč z avtentično željo po povezovanju, učenju in deljenju.
Sam menim, da so dogodki v živo več kot poslovna orodja ali marketinški kanali postajajo prostor aktivnega državljanstva, kulturne izmenjave in iskanja resnice. So mikrokozmos družbe, v katerem se vzpostavlja zaupanje, ena najbolj ogroženih vrednot današnjega časa.
Ko na enem mestu zbereš ljudi različnih prepričanj, strok in generacij, ko si iz oči v oči izmenjajo ideje in pomisleke, takrat nastane nekaj, česar tehnologija ne more replicirati. To ni romantika preteklosti, temveč nujnost prihodnosti v kateri si bomo morali zaupanje ponovno izboriti.
Dogodki v živo so torej zadnja obramba pred polarizacijo, pred izgubo dialoga, pred digitalno osamo, upam si celo trditi, da so zadnja obramba demokracije. In prav zato niso samo prihodnost industrije srečanj – so prihodnost skupnosti.
Dogodki v živo so POMP* (Point of Meaning and Participation/ Point of Moments and Presence)?
Dogodki v živo niso le prostor srečanja. So prostor pomena. Prostor trenutka. Prostor prisotnosti. So kot sam pravim trenutki, kjer se zgodi POMP. Točka, kjer se zgodi tisto, česar ekran nikoli ne more zajeti.
Dogodki v živo niso več le prostor srečanja. Postajajo prostor pomena. Prostor prisotnosti. Prostor trenutka. So kot temu sam pravim trenutki, kjer se zgodi POMP: tisti neulovljivi trenutek, ko zrak postane gost, ko pogled v oči šteje več kot tisoč “všečkov” in ko prisotnost ni le fizična, temveč tudi čustvena, intelektualna in družbena. V tej točki se dogodki v živo oddaljijo od ideje zgolj posredovanja informacij in postanejo transformacijska izkušnja. V ospredje stopi pomen človeškega dotika, spontanosti, nepričakovanega odziva publike, občutka skupnosti. To je tisto, kar jih postavlja v ospredje sodobne komunikacije. Povezava med dogodki in vsebino je v tem kontekstu ključna. V poplavi digitalne površinskosti, kjer vsebine prihajajo in odhajajo brez globljega učinka, postajajo dogodki v živo izvir avtentične, zaupanja vredne in trajne vsebine. Niso več zgolj rezultat marketinške strategije so njen začetek.
Vsebine, ki nastanejo v živo izjave govorcev, odzivi publike, utrinki iz zakulisja imajo emocionalno vrednost, kontekst in zaupanje, ki ga digitalne platforme ne morejo samostojno ustvariti. Te vsebine nato živijo naprej kot video posnetki, blogi, intervjuji, socialni objavi ali podkasti. Dogodek ni več enkraten postane trajna platforma vsebin. Dogodki v živo imajo tudi moč, ki jo digitalni svet ne more ponoviti: so točka, kjer ljudje sodelujejo, čutijo, soustvarjajo. V tej soustvarjalnosti je potencial za resnične spremembe, vpliv in gibanja od poslovnih do družbenih.
Kaj pomeni ustvarjati dogodke po načelih POMP?
POMP (Point of Meaning and Participation / Moments and Presence) ni format, temveč stanje, ki ga mora dogodek omogočiti. Dogodka ne definira program, temveč trenutek, ko se zgodi pomen.
Dogodek po POMP načelih ima pet temelnih lastnosti:
1. Dogodek ni zgrajen okoli vsebine, temveč okoli pomena
Dogodek prihodnosti ni zgrajen okoli tega, kar želimo povedati, temveč okoli tega, kar se mora zgoditi. Ne sprašuje se več, katero vsebino bomo postavili na oder, temveč kakšen premik želimo sprožiti v ljudeh. Zato opušča kopičenje točk programa in gradi dramaturgijo doživetja. Opušča teme in odpira vprašanja. Opušča informiranje in ustvarja prostor za interpretacijo. V takem dogodku vsebina ni cilj, temveč sprožilec. Iskra. Povod za pomen.
Dilema danes: Kako bomo udeležencem povedali našo zgodbo?
Dilema jutri: Kaj naj se udeležencem zgodi? Kakšen bo njihov uvid pred, med in po dogodku?
2. Prisotnost ni zgolj fizična, temveč večplastna
Dogodek prihodnosti ne meri prisotnosti s številom sedežev v dvorani, temveč z intenzivnostjo pozornosti. Prisotnost v POMP dogodku ni zgolj fizična, ampak čustvena, intelektualna, socialna in telesna. Je trenutek, ko me nekaj zadene, ko me nekaj izzove, ko nekaj delim z drugimi in ko nekaj resnično doživim tukaj in zdaj. Takšna prisotnost zahteva zavestno oblikovanje izkušnje: omejevanje multitaskinga, odmik od ekranov, rituale vstopa in izstopa ter prostor za tišino, presenečenje in spontanost. Dogodek prihodnosti ustvarja pogoje, v katerih je nemogoče ostati odsoten.
Dilema danes: Kako zagotoviti, da bodo udeleženci fizično prisotni?
Dilema jutri: Kako ustvariti pogoje za polno prisotnost čustveno, miselno, telesno in družbeno?
3. Udeleženci niso publika, temveč soustvarjalci
Dogodek prihodnosti ne temelji na ločnici med tistimi na odru in tistimi v dvorani. POMP se ne zgodi tam, kjer nekdo nastopa in drugi spremljajo, temveč tam, kjer udeleženci reagirajo, kjer vprašanja spreminjajo tok dogajanja in kjer odzivi postanejo del vsebine. Tak dogodek zavestno odpira formate, omogoča žive intervencije in sprejema nepopolnost kot vrednoto. Pušča prostor za nepričakovano, saj razume, da prav tam nastajajo najbolj resnični trenutki. Dogodek prihodnosti zato potrebuje dovolj strukture, da ohrani obliko, in dovolj odprtosti, da se lahko zgodi nekaj resničnega.
Dilema danes: Kako ohraniti pozornost publike?
Dilema jutri: Kako ustvariti pogoje, da udeleženci postanejo soustvarjalci dogajanja?
4. Dogodek ni konec je izvor vsebine (Point of Content)
Dogodek prihodnosti ne razume vsebine kot nekaj, kar je vnaprej pripravljeno in nato predstavljeno, temveč kot nekaj, kar nastaja v trenutku. Najbolj dragocene vsebine se ne rodijo vnaprej, temveč v živem stiku v izjavi, pogledu, reakciji, konfliktu ali smehu. Zato je POMP dogodek zasnovan tako, da zavestno generira avtentične izjave, omogoča dokumentiranje brez motenja prisotnosti in ustvarja resnične citate namesto izpraznjenih PR stavkov. Tak dogodek ne ugasne z zadnjim aplavzom, temveč postane trajna platforma vsebin in izhodišče nadaljnjega dialoga.
Dilema danes: Kako dogodek učinkovito promovirati in zapakirati v vsebino?
Dilema jutri: Kako zasnovati dogodek kot izvor avtentične, zaupanja vredne in trajne vsebine?
5. Dogodek ni enkraten dogodek, temveč trajnosten odtis
Dogodek prihodnosti se ne zaključi z zadnjim aplavzom. POMP dogodek razume trajnost kot vprašanje odtisa, ne le izvedbe. Ne sprašuje se zgolj, kako je bil organiziran, temveč kaj ostane: kateri odnosi se poglobijo, kateri uvidi se utrdijo, katera ravnanja se začnejo spreminjati. Zato dogodek ni potrošna izkušnja, temveč trajnosten proces, ki gradi kontinuiteto pomena, skupnosti in vpliva. Njegova vrednost se ne meri v enkratni izkušnji, temveč v tem, ali se nekaj premakne tudi potem, ko se dogodek konča.
Dilema danes: Kako izpeljati dogodek in ga uspešno zaključiti?
Dilema jutri: Kakšen trajnosten odtis bo dogodek pustil v odnosih, razmišljanju in ravnanju udeležencev?
Današnji razmislek razumem kot naravno nadaljevanje konceptov, razvitih v knjigi Power to the Meetings. Če je knjiga ponudila predvsem metodološki in praktični okvir za ustvarjanje kakovostnih dogodkov, se to besedilo zavestno premika korak višje k temeljnemu vprašanju, zakaj so dogodki v živo danes pomembnejši kot kadarkoli prej.
Veseli me, da postaja jasno, da dogodki v živo niso le učinkoviti, temveč nujni. Ne več zgolj kot še en kanal marketinga ali turističnih strategij, temveč kot eden redkih prostorov, kjer se v digitalizirani družbi še lahko vzpostavijo zaupanje, skupnost in resnični dialog.
V konceptu Power to the Meetings izhajam iz prepričanja, da dogodki niso logistični projekti, temveč prostori srečevanja. Prostori, kjer se energija pretvarja v odnos, odnos v skupno izkušnjo in ta v pomen. Dogodki, kot jih razumem sam, temeljijo na soustvarjanju, prisotnosti in avtentičnosti trenutka, ki se zgodi med ljudmi. K izhodišču se vedno znova vračam z nekaj distance, več podatkov in številnimi primeri iz prakse. Veseli me, da postaja jasno, da dogodki v živo niso le učinkoviti, temveč nujni. Ne več zgolj kot še en kanal marketinga ali turističnih strategij, temveč kot eden redkih prostorov, kjer se v digitalizirani družbi še lahko vzpostavijo zaupanje, skupnost in resnični dialog.
Koncept POMP razumem kot naravno sintezo metodologije Power to the Meetings in izzivov časa, v katerem živimo. Pomembna razlika v primerjavi s knjigo je tudi razširjeno razumevanje trajnosti. Če sem v knjigi trajnost obravnaval predvsem skozi odgovorno organizacijo, jo danes razumem širše kot trajnost pomena, odnosov in vpliva. Dogodki niso več enkratni projekti, temveč platforme, ki imajo dolgoročen odtis.
Zato ob tej priložnosti z iskrenim veseljem napovedujem drugi del knjige Power to the Meetings.
V njem se bom z več distance, več časa in več osebne izkušnje vrnil k konceptom, ki so me spremljali vsa ta leta in sem se jih v prvem delu lahko le dotaknil. Izdaja knjige bo zame tudi lep simbolni trenutek priložnost za praznovanje 20. obletnice revije Kongres, ki jo bomo skupaj obeležili leta 2026.
Želim vam lepo in uspešno leto 2026. Predvsem pa veliko srečanj v živo!
*POMP je povsem naključno tudi ime konference POMP Forum, ene najstarejših, največjih in najuglednejših mednarodnih konferenc na področju vsebinskega marketinga, ki je vrsto let potekala v Ljubljani.
