Maja Pančur je že več kot desetletje del Turizma Bled. V vseh teh letih je imela priložnost delati na različnih področjih destinacijskega menedžmenta in trženja. Leta 2020 je dobila priložnost voditi Kongresni urad Bled, ki ji predstavlja velik izziv. Z bogatimi izkušnjami na področju organizacije dogodkov, pričakuje, da se bo uspešno spopadla z vsemi izzivi in rasla skupaj z destinacijo. Ta bo po njenem mnenju postala vodilna alpska kongresna destinacija.
INTRO 1: Kako bi opisali Bled, če bi lahko uporabili le dve ali tri besede?
Edinstvena, zelena, alpska.
INTRO 2: Katera destinacija je po vašem mnenju vaša največja konkurenca?
V Sloveniji sta po mojem mnenju to Ljubljana in Portorož, ki skupaj z Bledom predstavljata srce kongresne industrije v Sloveniji. Če pogledamo preko meja, menim, da so naša največja konkurenca hrvaška Istra in celoten alpski del Avstrije.
INTRO 3: Katera destinacija je za vas navdihujoč vzor?
Tirolska, Avstrija.
Q1: Kaj vam pomeni uvrsitev med najboljših deset kongresnih destinacij, ocenjenih po zahtevni metodologiji “Meeting Experience Index”?
Počaščeni smo, da smo uvrščeni med deset najboljših destinacij za srečanja v svoji kategoriji. Menim, da je to posledica pametnega strateškega upravljanja naše destinacije zadnjih 70 let. Naše stranke in gostje nam ves čas priznavajo in potrjujejo dobro delo. Lepo pa je, ko to prepozna tudi strokovna javnost.
Q2: Kaj je po vašem mnenju tisto, kar vašo destinacijo najbolj loči od konkurence in vam zagotavlja konkurenčno prednost danes in v prihodnje?
Bled izstopa zaradi svoje edinstvene narave. Je svetovno znana turistična destinacija z dolgoletno turistično tradicijo. Hkrati je kraj kompakten, varen in ponuja izjemno infrastrukturo. Osebno verjamem, da bo naša ključna prednost v prihodnosti tudi trajnostna usmeritev. Celotna destinacija si že desetletja prizadeva za to in si bo prizadevala tudi v prihodnjih desetletjih.
Q3: Živimo v zahtevnih časih; v zadnjih dveh letih smo se učili, kako se spopasti s krizo, ki jo je povzročilo širjenje koronavirusa, nedavno pa smo se znašli sredi vojne vihre. Kako se s takšnimi kriznimi razmerami sooča vaša destinacija?
Prva stvar je prilagodljivost, ki ji sledi sodelovanje. Ker je naša destinacija tradicionalno odvisna od tujih trgov, smo se v preteklih letih soočali z velikimi izzivi, vendar smo stopili skupaj in ob podpori Slovenske turistične organizacije in Kongresnega urada Slovenije pogumno hodili naprej. Obrnili smo se na domači in sosednji tuji trg, kar je naši destinaciji prineslo druge izzive, od povečanega prometa z osebnimi vozili do pomanjkanja parkirišč v visoki sezoni. In te stvari je treba še izboljšati in obvladovati. Na srečo smo ohranili tempo in smer razvoja kakovostne in trajnostne turistične ponudbe. Zdaj z veliko optimizma zremo v prihodnost.
Q4: Kako pa vidite prihodnost industrije srečanj v naslednjem desetletju? Katerih pomembnih tematik se bomo morali lotiti nujno in takoj?
Menim, da se bo industrija srečanj neizogibno digitalizirala, vendar bodo dogodki v živo še naprej zelo pomembni za spodbujanje novih idej in podjetij. Čez deset let bo moral imeti vsak dogodek v živo hibridne komponente. Industrija srečanj bi se morala nemudoma lotiti vprašanja trajnosti. Vsi dogodki morajo postati bolj odgovorni.
“Zahtevni partnerji so izziv v dobrem smislu. Oni so tisti, ki nas spodbujajo k nadaljnji rasti in ustvarjanju nepozabnih doživetij.”
Q5: Na kakšen način na vaši destinaciji sledite vsem spremembam, ki se dogajajo v industriji srečanj? Kaj svetujete našim bralcem?
Veseli smo, da imamo močna partnerstva, na katera se lahko zanesemo. Močni akterji so nas povezali in nam utrli pot do odpornosti, ki smo ji sledili. V celoti gledano je naša ponudba srečanj ostala enaka, z nekaterimi novimi dodatki. Nasvet, ki bi ga dal vašim bralcem, je, naj še naprej sledijo svojemu delu in se povezujejo z drugimi, da bi skupaj rasli ali premagali ovire. Skratka, bodite pozorni, obveščeni in pripravljeni na prilagajanje.
Q6: Kaj bi morala narediti industrija srečanj, da bi v svoje vrste pritegnila najbolj nadarjene posameznike? Kaj bi svetovali mladim kolegom na začetku njihove profesionalne poti?
V Sloveniji za industrijo srečanj ne ve veliko ljudi, zato je izjemno težko priti v stik z njo. Stanje bi lahko izboljšali z izobraževanjem, in sicer tako, da bi ta segment vključili v učne načrte poslovnih in turističnih šol, odprli izobraževalno akademijo in začeli podpirati mentorske programe.
Q7: Kam nameravate usmeriti svoja trženjska prizadevanja v tem in prihodnjem letu?
Še vedno verjamemo v poslovne borze, ki prinašajo dobre rezultate.
Q8: Vaši partnerji so verjetno najzahtevnejši načrtovalci srečanj. Kako je sodelovati z njimi in izpolnjevati njihove potrebe?
Zahtevni partnerji so izziv v dobrem smislu. Oni so tisti, ki nas spodbujajo k nadaljnji rasti in ustvarjanju nepozabnih doživetij. Veseli smo, če jim lahko pri tem pomagamo.
Za več informacij o Bledu kliknite tukaj.
