Nenavadne lokacije za dogodke: Park Vile Rafut

Arhitekturni in botanični zaklad iz začetka 20. stoletja

Nov 24, 2024

BOTANIČNI ZAKLAD EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE 2025

Na pobočju griča Rafut v Novi Gorici, ki bo skupaj z italijansko Gorico kulturna prestolnica Evrope 2025, se skriva arhitekturni in botanični zaklad iz začetka 20. stoletja. Novo obnovljeni in po več kot dvajsetih letih ponovno odprt vrt vile Rafut arhitekta Antona Laščaka je s svojo unikatno zasnovo in pestro biodiverziteto pravi biser kulturne in naravne dediščine.

Zaradi pomanjkanja sredstev za vzdrževanje, je bil park dolgo časa zaprt in je manj poznan širši javnosti, a ravno to mu daje edinstveno, intimno atmosfero. Obsežna prenova, ki se je zaključila letos, je vrnila ta edinstveni prostor meščanom in obiskovalcem. V sklopu obnove so uredili krožno pot, razgledne ploščadi in več klopi ter odstranili invazivne rastline, ki so prekrivale izvirno zasaditev. Z nove razgledne točke se pogled odpira tudi na Goriški grad v italijanski Gorici, s čimer sta se park in vila simbolno povezala s svojim zgodovinskim prostorom.

Prenovljen park ponuja popolno okolje za različne prireditve na prostem, od kulturnih dogodkov do manjših druženj. Na razglednih točkah in manjših prizoriščih v parku se lahko odvijajo koncerti, poroke in drugi dogodki. Po prenovi vile, ki se začenja naslednje leto, pa bodo lahko obiskovalci uživali tudi v priložnostnih dogodkih in srečanjih, ki bodo potekali v njenih obnovljenih prostorih.

Anton Laščak (1856–1946) je bil dvorni arhitekt egiptovskega kralja in eden od najpomembnejših umetnikov neoislamizma v arhitekturi. Ustvaril je vrsto luksuznih palač v Kairu in Aleksandriji, v Sloveniji pa park in vilo na Pristavi v Rožni dolini. Čeprav se je imel za furlanskega in italijanskega domoljuba, je govoril tudi slovensko. Za zasluge je od egiptovskega podkralja prejel plemiški naziv beg, kar ustreza baronu.

S svojim neoorientalskim slogom je park edinstven v evropskem prostoru. Zaradi posebne mikroklime v parku uspevajo za Slovenijo precej eksotične vrste dreves in grmovnic, ki vrt še dodatno obogatijo in mu dajejo poseben čar. Med njimi so lovorji, lovorikovci in rododendroni, ki so zaradi ugodnih razmer dosegle dimenzije mogočnih dreves. Hrast plutovec je celo najstarejši znan hrast svoje vrste na slovenskih tleh. Vstop v vrt je prost, po njem pa potekajo tudi brezplačni vodeni ogledi.