double_materiality
Photo: Marko Delbello Ocepek

Z Direktivo CSRD in standardi ESRS je ocena dvojne materialnosti postala obvezen in temeljni del trajnostnega poročanja. Pričakuje se, da bodo tako notranje kot zunanje revizije preverjale, ali je bila ta analiza opravljena ustrezno, temeljito in celovito.

Dvojna materialnost združuje dva vidika pomembnosti:

Vpliv na okolje in družbo (impact materiality): podjetje ocenjuje, kako njegovo delovanje vpliva na zunanje okolje – od podnebnih sprememb do kršitev človekovih pravic v dobavni verigi

Finančna pomembnost (financial materiality): podjetje analizira, kako trajnostna vprašanja (npr. regulacije, reputacija, razvoj izdelkov) vplivajo na tveganja, prihodke, stroške kapitala in dolgoročno finančno zdravje.

Ali ima dogodek z velikim ogljičnim odtisom vpliv na okolje in ali to obenem pomeni večje regulatorno tveganje ali stroške za organizatorja?

Ključno pri dvojni materialnosti je torej integriran pogled:

• kako podjetje/dogodek vpliva na družbo in okolje (znotraj → navzven)
• in kako zunanji trajnostni izzivi vplivajo nanj (zunaj → navznoter)

Gre za neodvisno presojo obeh dimenzij in njihovo povezovanje – na primer: ali ima dogodek z velikim ogljičnim odtisom vpliv na okolje in ali to obenem pomeni večje regulatorno tveganje ali stroške za organizatorja?

carbon_offsetting
Photo: Planet Positive Event

Bistvo orodja Planet Positive Event je podpora na treh ključnih področjih:

– prepoznavanje ključnih deležnikov (udeležencev, lokalnih skupnosti, partnerjev, sponzorjev, širše javnosti),
– določanje materialnih področij (npr. mobilnost udeležencev, ravnanje z odpadki, poraba energije, vključevanje lokalnih dobaviteljev),
– utemeljevanje pomena izbranih tem in njihovo vključevanje v strategije, ukrepe ter poročanje.

Gre za neodvisno presojo vsake dimenzije vpliva in za oceno njihove medsebojne povezanosti – na primer, kako emisije vplivajo na okolje ter posledično ustvarjajo finančna tveganja v obliki kazni ali izgube ugleda.

Za naročnike dogodkov to pomeni večjo preglednost in odgovornost organizatorjev glede dejanskih – pozitivnih ali negativnih – vplivov dogodka, tudi znotraj širše vrednostne verige. Za deležnike pa omogoča bolj utemeljeno presojo tveganj in priložnosti, povezanih z izvedbo dogodka.

Za lažje razumevanje področja navajamo primer vprašalnika na katerega morate odgovoriti organizatorji v okviru orodja Planet Positive Event.

FINANČNA POMEMBNOST – (vpliv na finančno vrednost organizacije dogodka)

1. Ali obstoječa ali prihajajoča okoljska zakonodaja predstavlja finančno tveganje za ta dogodek?
2. Ali podnebne motnje (npr. ekstremni vremenski pojavi) predstavljajo tveganje finančne izgube za ta dogodek?
3. Ali pomanjkanje praks raznolikosti, enakosti in vključenosti lahko povzroči ugledno ali finančno tveganje za ta dogodek?
4. Ali naraščajoči stroški energije pomembno vplivajo na proračun dogodka?
5. Ali strožja pravila glede ravnanja z odpadki predstavljajo tveganje povečanih stroškov za ta dogodek?
6. Ali delovne prakse, povezane z osebjem na dogodku, predstavljajo tveganje za pravne zahtevke ali globe?
7. Ali sponzorji, vlagatelji ali partnerji pričakujejo visoko raven trajnostne uspešnosti pri tem dogodku?
8. Ali slabi zdravstveni in varnostni standardi na dogodku predstavljajo tveganje za zavarovalne zahtevke ali višje premije?
9. Ali motnje v dobavnih verigah (npr. trajnostni materiali, lokalna prehranska oskrba) predstavljajo tveganje višjih stroškov za ta dogodek?
10. Ali pridobljene trajnostne certifikacije (npr. ISO 20121) krepijo zmožnost pridobivanja sponzorjev, partnerjev ali naročnikov dogodka?

VPLIV NA OKOLJE IN DRUŽBO – (vpliv dogodka na ljudi, okolje in družbo)

11. Ali je dogodek v celoti dostopen in vključujoč za osebe z invalidnostjo ter marginalizirane skupine?
12. Ali lahko nabava blaga in storitev za dogodek negativno vpliva na ranljive skupnosti?
13. Ali dogodek aktivno prispeva k razvoju lokalnega gospodarstva in blaginji skupnosti?
14. Ali obstaja tveganje, da dogodek škoduje lokalni biotski raznovrstnosti (npr. zaradi prizorišča v naravnem okolju)?
15. Ali so vsem sodelujočim – osebju, pogodbenikom in dobaviteljem – zagotovljeni pošteni delovni pogoji in spoštovane etične delovne prakse?
16. Ali so uvedeni ukrepi za zmanjšanje uporabe plastike za enkratno uporabo in za spodbujanje odgovorne porabe?
17. Ali dogodek ozavešča in spodbuja udeležence k trajnostnemu in družbeno odgovornemu ravnanju?
18. Ali dogodek povečuje tveganje za netrajnostni turizem ali turistično preobremenjenost v gostiteljski skupnosti?
19. Ali dogodek spodbuja pravično trgovino, lokalno oskrbo ter uporabo trajnostnih izdelkov, kjer je to mogoče?
20. Ali se spremlja spoštovanje človekovih pravic in pravičnih plačilnih standardov pri vseh dobaviteljih, izvajalcih in pogodbenikih, povezanih z dogodkom?

UPRAVLJANJE DOGODKA IN SKLADNOST 

21. Ali je dogodek v celoti skladen z Direktivo CSRD, standardi ESRS, EU taksonomijo, GRI … ter vso relevantno nacionalno in lokalno zakonodajo?
22. Ali obstaja jasna struktura upravljanja za obvladovanje ESG tveganj, vplivov in uspešnosti, povezanih z dogodkom?
23. Ali je vzpostavljen krizni načrt upravljanja in komuniciranja za obravnavo morebitnih ESG incidentov (npr. okoljske nesreče, delovni spori, protesti)?
24. Ali se okoljski in družbeni vplivi dogodka sistematično spremljajo, merijo in transparentno poročajo – tudi preko matrike PPE-SDG?
25. Ali so trajnostna merila uporabljena pri izbiri prizorišč, dobaviteljev in ponudnikov storitev za dogodek?

Photo: Marko Delbello Ocepek

Seveda pa je to le del celotne presoje dogodka, ki ga omogoča Planet Positive Event. Z orodjem pristopamo k trajnostni organizaciji dogodkov eniji celostno in procesno ter z vidika organizatorjev dogodkov. Planet Positive Event zato vključuje in naslavja pet medsebojno povezavnih faz trajnostne organizacije dogodkov. V povzetku so predstavljene v naslednji shemi:

PREVENTIVNI UKREPIMERJENJE OGLJIČNEGA ODTISA UPRAVLJANJE VPLIVOV DOGODKAZAGOTAVLJANJE SKLADNOSTIUPRAVLJANJE IZRAVNAV
Orodja za načrtovanje trajnostnih dogodkov in  baza trajnostnih ponudnikov in rešitev v Sloveniji.Celovito merjenje ogljičnega odtisa dogodkov v skladu z GHG protokolom z orodjem za merjenje ogljičnega odtisa. Upravljanje in načrtovanje kratkoročnih (impact) in dolgoročnih (legacy) učinkov. Zagotavljanje skladnosti s ključnimi standardi in uredbami na tem področju. Standardizirani in cerificirani offset projekti za zajetje in shranjevanje ogljika v Ljubljani, ki se ga lahko razširi na celo Slovenijo. 

 

Zakaj je dvojna materialnost pomembna za organizatorje dogodkov?

Ocena dvojne materialnosti postaja nepogrešljivo orodje za odgovorno in dolgoročno vzdržno organizacijo dogodkov. Ne gre več le za izpolnjevanje formalnih zahtev, temveč za razumevanje resničnih vplivov – tako tistih, ki jih ima dogodek na okolje in družbo, kot tistih, ki lahko ogrozijo njegovo uspešnost, finančno stabilnost ali ugled.

Za organizatorje dogodkov to pomeni:

– zmanjšanje tveganj (npr. regulatornih, podnebnih, uglednih),
– povečanje zaupanja med partnerji, naročniki, udeleženci in lokalnimi skupnostmi,
večjo kredibilnost pri poročanju in pridobivanju sponzorjev,
– in kar je ključno – usmerjenost v regenerativnost, ki presega enkratno izvedbo dogodka in kratkoročne učinke.

Zato presoja dvojne materialnosti ni le formalnost – je strateško orodje, ki organizatorjem pomaga razumeti, kje so ranljivi, kje ustvarjajo pozitivne učinke in kako to dvoje povezati v odgovorno, smiselno in trajnostno prakso.

Orodje Planet Positive Event to omogoča na strukturiran, neodvisen in organizatorjem prilagojen način – ter s tem postavlja temelje za novo generacijo odgovornih dogodkov.


Dodatne informacije: https://planet-positive-event.eu/

Join our newsletter!

Subscribe to our newsletter and stay up-to-date with the latest updates from Kongres Magazine.