Prihaja zlata doba dogodkov
Letošnji festival v Cannesu ni mogel mimo vroče teme umetne inteligence in njenega vpliva na oglaševanje. Kot je po dogodku zapisal The Economist v odmevnem komentarju, se je prav industrija, ki najbolj ceni ustvarjalnost, med prvimi znašla v središču sprememb. Sam Altman, direktor OpenAI, v članku napoveduje, da bo umetna inteligenca v prihodnosti opravila kar 95 odstotkov nalog, ki jih danes izvajajo oglaševalske agencije. Prepričan je, da bo umetna inteligenca oglase tudi ustvarjala in s tem prevzela pomemben del njihovega dela.
V članku ugotavljajo še, da se globalna poraba za oglase stalno povečuje – po podatkih podjetja WPP Media naj bi se vsako leto povečala za 6 %. Glavni izziv pa je koncentracija okoli štirih največjih prodajalcev oglasov: Google, Meta, ByteDance in Amazon, ki skupaj obvladujejo kar 50 % svetovnega trga. Osem od desetih največjih prodajalcev oglasnega prostora so tehnološka podjetja.
Zanimiv je tudi miselni zasuk, zapisan v članku, ki si ga velja zapomniti: če želiš vplivati na velike jezikovne modele, moraš vplivati na njihove vire. To pomeni: graditi zvesto spletno občinstvo.
In s tem smo pri jedru mojega današnjega razmišljanja. Če bo prihodnost oblikovana po meri umetne inteligence, kje potem ostaja prostor za človeško preseganje meja ustvarjalnosti? Roboti so, kot smo te dni prebrali na www.boosterobotics.com, že sposobni igrati nogomet brez vsake pomoči človeka. A odkrito povedano – mene ta igra niti malo ne mika. Stari, avtentični balkanski “fuzbal” ima pač svoj neponovljiv šarm.
Enako velja za komuniciranje. Pristna, neponarejena izmenjava idej je mogoča le v živo – na dogodkih, kjer je umetna inteligenca lahko del zgodbe, a glavno vlogo še vedno igra človeška kreativnost in vseh 9 do 12 čutov. Zato z vsem prepričanjem napovedujem: prihaja zlata doba dogodkov.
Dogodki so korektiv marketingu
V svoji knjigi sem zapisal takole: “Organizacija dogodkov je v marsičem podobna rock’n’rollu. Je strast, predanost, stremljenje k drugačnosti in opaznosti. Z vso srčnostjo in močnim glasom v pravem trenutku pokazati najboljše, kar imaš. Navdušiti občinstvo in pustiti vtis. Z vsakim poslušalcem vzpostaviti poseben stik in se odzvati na njegove želje. Poskrbeti, da postane tvoj oboževalec.”
“Skrivnost in bistvo rock’n’rolla ostaja dobra ideja. Najboljše so preproste, jasne in nedvoumne. Tiste, ki nagovorijo dušo in srce. To je univerzalni jezik, ki ga vsi razumemo. Ideja rock’n’rolla je neločljivo povezana z idejo svobode. Rock’n’roll drža je oblika mišljenja in življenja. Kdor vsaj malo razmišlja s svojo glavo, bo v besedilih našel sporočilo – in lažje razumel ter živel življenje.”
Kakšen poseben komentar najbrž ni potreben – to razmišljanje potrjujejo tudi konkretne številke. Danes je, denimo, Messe Frankfurt objavil uradno finančno poročilo, v katerem se pohvalijo tako z rekordnim številom dogodkov kot tudi s prihodki v višini 775 milijonov evrov.
Dogodki se zdijo kot nekakšen korektiv in ogledalo marketingu, ki ga vse bolj generira umetna inteligenca. Dogodki so danes prostor, kjer se preverja, kaj je res. Kdo je v stiku s časom. Katera blagovna znamka razume ljudi – in ne le podatkovnih točk. Katera tehnologija ima prihodnost in katera je le hype.
Dogodki z dušo
Cannski festival je kronski dokaz vsega zapisanega. Pomislite, skozi kakšne apokaliptične čase je že šel – in jih preživel. Niso ga uničili internetna revolucija, pandemija, ad blockerji niti umetna inteligenca. In verjamem, da ga tudi prihodnost ne bo. Ne gre več samo za tekmovanje, ki bi ga zlahka prevzela umetna inteligenca, temveč za potrjevanje tistega, česar tehnologija (še) ne more nadomestiti: intuicije, odnosov, čustvenega naboja.
Zlata doba dogodkov ne prihaja – že je tu. Le pogumno jo moramo vzeti za svojo.
Dogodki, kot si jih idealno predstavljam, so prostor, kjer tehnologija zaključi – in kjer se začne človeškost. Zato so danes pomembnejši kot kdajkoli prej. So laboratoriji prihodnosti, a ne zato, ker prikazujejo tehnološke novosti, temveč zato, ker razkrivajo, kaj od vsega novega ima dušo. V svetu, kjer lahko umetna inteligenca opravi 75 odstotkov nalog, postaja preostalih 25 odstotkov – pristna človeška prisotnost – največja konkurenčna prednost.
Tega se danes že zelo dobro zaveda oglaševalska industrija. Ključno vprašanje pa je: ali se tega dovolj zavedamo tudi v industriji dogodkov?
Zato je prihodnost svetla za tiste, ki znajo ustvarjati trenutke, ki štejejo. Za tiste, ki verjamejo, da prava povezanost ne nastane v algoritmu, ampak v pogledu, dotiku, spontanem smehu ali iskrenem navdušenju publike.
Avtor: Gorazd Čad
