V1: Ložionica je v zelo kratkem času postala več kot zgolj običajno prizorišče za dogodke. Kako bi opisali njeno vlogo v kulturnem in ustvarjalnem ekosistemu Beograda?
Ložionica je novoustanovljen center – odprli smo ga pred manj kot štirimi meseci kot prvi center za kreativne industrije in inovacije – vendar je že prerasla okvir klasičnega prireditvenega prostora. V tem kratkem obdobju smo gostili več kot 30.000 obiskovalcev in izvedli 153 dogodkov v 114 dneh, med njimi mednarodne konference in razstave, koncerte, panele, delavnice ter obsežne kulturne programe. Povratne informacije obiskovalcev in partnerjev so izjemno spodbudne. Jasno kažejo, da Ložionica odgovarja na resnično potrebo v kulturnem in ustvarjalnem ekosistemu Beograda.
Danes deluje kot živ organizem – ne le kot gostitelj dogodkov, temveč kot soustvarjalec ustvarjalnega utripa Beograda in pomemben dejavnik njegovega pozicioniranja.
Prostor se brezhibno prilagaja dogodkom različnih velikosti, formatov in konceptov, kar organizatorjem zagotavlja visoko funkcionalnost, občinstvu pa privlačno izkušnjo. Njena prepoznavna arhitektura, dostopnost in premišljeno zasnovana infrastruktura omogočajo, da se ustvarjalnost razvija brez tehničnih ali prostorskih omejitev. Pomembno vlogo ima tudi lokacija – ob reki, v neposredni bližini najnovejšega in najbolj dinamičnega urbanega območja Beograda ter obkrožena s hoteli in javnimi površinami.
Od pomladi naprej se še posebej veselimo oživitve zunanjega amfiteatra s kapaciteto več kot 10.000 obiskovalcev, zasnovanega za izjemna kulturna srečanja, ki bo Ložionico še tesneje povezal z vsakdanjim življenjem mesta. Dogodki so Ložionico že uveljavili kot dinamično platformo sodobne kulture in mednarodne izmenjave. Danes deluje kot živ organizem – ne le kot gostitelj dogodkov, temveč kot soustvarjalec ustvarjalnega utripa Beograda in pomemben dejavnik njegovega pozicioniranja kot sodobnega, odprtega in inovacijsko usmerjenega mesta.
V2: Številna mesta se soočajo z izzivom smiselnega povezovanja dogodkovne industrije z lokalno kulturo. Kako Ložionica ta razkorak premošča v praksi?
Ložionica ta razkorak premošča organsko, saj ni bila zasnovana zgolj kot prizorišče, temveč kot skupnost. Globoko je vpeta v lokalni ekosistem mladih strokovnjakov in podjetij s področja kreativnih industrij ter izhaja iz večletnega delovanja platforme »Serbia Creates«, ustanovljene leta 2017 v okviru Kabineta predsednice vlade. Že od samega začetka prostor oblikujejo potrebe, ideje in energija ustvarjalne skupnosti.
V praksi to pomeni, da številne najbolj prepričljive dogodke v Ložionici zasnujejo in kurirajo domači ustvarjalni strokovnjaki in podjetja. Od klasičnih prizorišč se Ložionica razlikuje tudi po kuratorskem pristopu. Z naročniki in partnerji sodelujemo pri nadgradnji dogodkov z vsebinsko relevantnimi kulturnimi segmenti – bodisi z glasbenimi nastopi, sodobnim plesom, prostorsko specifičnimi umetniškimi intervencijami, razstavami, delavnicami ali mojstrskimi tečaji.
S povezovanjem industrije srečanj z umetniki, pedagogi in ustvarjalnimi strokovnjaki Ložionica ustvarja prostor, kjer se poslovni svet, kultura in izobraževanje dejansko prepletajo.
Na ta način dogodki presežejo svoj primarni namen in ustvarijo celostno izkušnjo, ukoreninjeno v lokalnem kulturnem kontekstu. S povezovanjem industrije srečanj z umetniki, pedagogi in ustvarjalnimi strokovnjaki Ložionica ustvarja prostor, kjer se poslovni svet, kultura in izobraževanje dejansko prepletajo. Tako zagotavljamo, da dogodki niso le uspešni, temveč tudi aktivno podpirajo in vključujejo lokalno ustvarjalno skupnost.
V3: Kaj Ložionica prinaša Beogradu na ravni miselnosti – ne zgolj infrastrukture?
Naša temeljna ideja je zavestno brisanje meja med umetnostjo, tehnologijo, znanostjo in gospodarstvom ter razumevanje ustvarjalnosti kot skupnega prostora, ne kot ločenih disciplin. Gre za platformo, ki povezuje ustvarjalce in inovatorje, javne institucije in kreativna podjetja ter spodbuja njihovo vzajemno rast in navdih.
Pred stoletjem je bila Ložionica ključen pogonski mehanizem druge industrijske revolucije, saj je servisirala parne lokomotive – takrat vrhunsko tehnologijo. Danes je isti prostor preoblikovan v gonilo četrte industrijske revolucije, ki temelji na ustvarjalnosti, inovacijah in znanju. Dialog med dediščino in sodobnim izrazom je bistven del identitete Ložionice. To je prostor, kjer zgodovina ni zamrznjena v času, temveč aktivno soustvarja sedanjost in prihodnost.
V4: Kako je Beograd vplival na programsko zasnovo dogodkov, razstav in srečanj v Ložionici?
Beograd ima na Ložionico izrazit vpliv. Srbija ima izjemno dinamičen sektor kreativnih industrij, ki zaposluje več kot 190.000 strokovnjakov in prispeva skoraj 7 % BDP države, izvoz pa se je v zadnjih šestih letih povečal za 80 %. Beograd je osrednje vozlišče teh dejavnosti. V tako živahnem ekosistemu se redno odvijajo različne oblike srečanj – od velikih mednarodnih konferenc do regionalnih in lokalnih dogodkov ter manjših, specializiranih srečanj znotraj skupnosti, kot so IT, fintech, medtech, vizualne umetnosti, digitalni mediji in uprizoritvene umetnosti.
Beogradu je primanjkoval kakovosten in prilagodljiv prostor, sposoben gostiti celoten spekter ustvarjalnih, kulturnih in poslovnih dogodkov. Ložionica to vrzel zapolnjuje ter dopolnjuje obstoječo kulturno infrastrukturo mesta z možnostjo prilagajanja različnim merilom, formatom in ustvarjalnim potrebam. V osnovi Ložionica sledi ritmu Beograda in deluje kot naravni podaljšek njegovega kulturnega in ustvarjalnega življenja.
V5: Zakaj je Ložionica v kontekstu TBYB BG naravna osrednja točka za novo doživljanje mesta s strani poslovnih obiskovalcev?
Ložionica predstavlja Beograd kot mesto, kjer ustvarjalnost, inovacije in kultura niso ločene od gospodarstva, temveč ga aktivno poganjajo.
Ponuja okolje, v katerem ideje krožijo svobodno, discipline se prepletajo, povezave pa nastajajo onkraj formalnih sejnih sob. Ni le destinacija, temveč prostor izmenjave in navdiha. Poslovnih obiskovalcev ne zgolj gosti, temveč jih potopi v ustvarjalni ekosistem Beograda ter pokaže, kako kulturni in intelektualni kapital mesta spodbuja rast, inovacije in nove perspektive.
“Ložionica sledi ritmu Beograda in deluje kot naravni podaljšek njegovega kulturnega in ustvarjalnega življenja.”
V6: Pogosto delujete na presečišču dogodkov, kulture in ustvarjalnosti. Zakaj menite, da ta kombinacija postaja vse pomembnejša za mednarodno občinstvo?
Mednarodno občinstvo se ne zadovolji več z generičnimi izkušnjami – išče vsebine, ki so smiselne, avtentične in zapomnljive. Kultura in ustvarjalnost ponujata tisto, česar ni mogoče replicirati – individualni izraz. Čeprav tehnologija, umetna inteligenca in digitalna orodja korenito spreminjajo način komunikacije in produkcije vsebin, so hkrati okrepili našo občutljivost za pristnost. Današnje občinstvo prepozna in visoko ceni avtentičen talent, izvirne ideje ter resnično ustvarjalno izraznost.
Prepričani smo, da je prihodnost v integraciji – v povezovanju gospodarstva, kulture, ustvarjalnosti in tehnologije z namenom ustvarjanja celostnih, čustveno močnih in vključujočih izkušenj.
V7: Tradicionalni poslovni dogodki pogosto izolirajo udeležence od okolja. Kako se Ložionica prepleta s svojim okoljem in vključuje lokalno skupnost?
Mesto utripa v vsakem kotičku Ložionice in je bilo temeljni navdih za njen videz, delovanje in razvoj. Udeležencev ne izolira od mesta, temveč mesto aktivno vključuje v dogajanje znotraj prostora. Številni programi nastajajo v sodelovanju z lokalnimi umetniki in strokovnjaki, ki niso zgolj gostje, temveč aktivni soustvarjalci – kot izvajalci, govorci, kuratorji ali mentorji.
Udeležencev ne izolira od mesta, temveč mesto aktivno vključuje v dogajanje znotraj prostora.
Poslovni dogodki, ki jih gostimo, pogosto naravno vključujejo lokalno kulturno sceno prek razstav, performansov, pogovorov, delavnic ali odprtih programskih segmentov, namenjenih širši javnosti. Odprti in prilagodljivi interierji ter velik zunanji amfiteater spodbujajo gibanje, vidnost in interakcijo. Ložionica lokalne skupnosti ne nagovarja kot občinstva, temveč kot partnerja. Mesto tukaj ne ostaja zunaj – diha, se giblje in odmeva v vsakem prostoru. Ložionica je javni prostor, odprt za obiskovalce in uporabnike vsak dan. Ima svoj vsakdanji ritem in stalne uporabnike tudi takrat, ko ne potekajo konference ali dogodki.
V8: Ložionica sprejema nepopolnost in industrijsko dediščino. Kakšen dialog želi vzpostaviti?
Ložionica je živ primer, kako je mogoče zgodovinske industrijske objekte premišljeno obnoviti in na novo osmisliti za potrebe sodobne družbe. Arhitekturni kompleks Ložionice, ki ga je zasnoval beograjski studio AKVS, je že prejel pet mednarodnih nagrad in postavil nove standarde sodobne arhitekturne prakse v Srbiji.
Koncept temelji na dialogu – med starim in novim, ohranjenim in dodanim, podedovanim in zamišljenim – ter ustvarja prostor, kjer zgodovina in sodobno življenje aktivno vplivata drug na drugega. Dialog presega samo stavbo. Ob Ložionici stoji novo zgrajena Hiša eUprave, središče digitalizacije in javne uprave Srbije. Skupaj tvorita močan simbolni in funkcionalni par: dediščina in inovacije, kultura in tehnologija, spomin in napredek, trajajoči dialog med javnim in zasebnim sektorjem.
S tem večplastnim dialogom Ložionica jasno sporoča, da je lahko nepopolnost produktivna, da je dediščina lahko usmerjena v prihodnost ter da lahko prostori, ki so nekoč poganjali industrijske revolucije, ponovno postanejo motorji transformacije.
V9: Kako kulturni programi v Ložionici nadgrajujejo vrednost dogodkov, ne da bi kultura postala zgolj dekorativni dodatek?
Za nas v Ložionici kultura nikoli ni dodatek – je del DNK vsakega dogodka. Kulturni programi so vključeni že od začetne zasnove dogodka ter soustvarjajo njegovo atmosfero in ritem. Tako kultura izkušnjo poglobi in nadgradi, namesto da bi bila le estetski okras, hkrati pa ustvarja avtentično vrednost tako za udeležence kot za lokalno ustvarjalno skupnost.
V10: Kako po vašem mnenju TBYB-BG prispeva k Beogradu onkraj turizma – z vidika prepoznavnosti, samozavesti in izmenjave znanja?
TBYB-BG krepi mednarodno prepoznavnost Beograda ter utrjuje zaupanje v njegove ustvarjalne in strokovne kapacitete. Poleg turističnih učinkov omogoča smiselno izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks ter mesto pozicionira kot odprtega, kompetentnega in v prihodnost usmerjenega akterja na globalnem zemljevidu dogodkovne in kreativne industrije.
V11: Ali Ložionico vidite kot zgled, kako lahko revitalizirani postindustrijski prostori prispevajo k prihodnosti dogodkovne industrije?
Nedvomno. Ložionica dokazuje, da lahko revitalizirani postindustrijski prostori presežejo zgolj estetsko vrednost in postanejo aktivni nosilci razvoja prihodnosti dogodkovne industrije.
S prepletom dediščine, prilagodljivosti in sodobnega programiranja kaže, da takšni prostori lahko ustvarjajo inovacije, krepijo skupnost in generirajo dolgoročno vrednost – ne le gostijo dogodke, temveč oblikujejo nove formate in nove načine razmišljanja. Združitev industrijske dediščine in sodobnega oblikovanja, izjemna prostorska fleksibilnost, najsodobnejša tehnična oprema, strokovna podpora na lokaciji ter ekskluzivna obrečna lega Ložionico umeščajo med najbolj prepoznavne in prilagodljive prireditvene prostore v regiji.
V12: Kot nekdo, ki soustvarja prostor in narativ mesta, kakšno odgovornost čutite do Beograda ob sprejemanju mednarodnih gostov?
Beograd predstavljam samozavestno in jasno kot mesto, ki stoji ob boku velikim evropskim in svetovnim središčem. Ob sprejemanju mednarodnih gostov moramo razkriti svoje prednosti: ustvarjalnost, profesionalnost, kulturno globino in odprtost. Beograd ponuja vrhunsko infrastrukturo, dinamično kreativno ekonomijo in živahno kulturno sceno, ob tem pa energijo, ki je drugje ni mogoče ponoviti.
S pomočjo Ložionice želimo pokazati, da je Beograd pripravljen na mednarodno sodelovanje, ne da bi pri tem izgubil svoj značaj in duh. Naša odgovornost je, da gostje ne odidejo presenečeni, temveč prepričani, da Beograd trdno sodi med najrelevantnejše evropske in svetovne ustvarjalne ter poslovne destinacije.
V13: Conventa je ena najbolj uveljavljenih regionalnih blagovnih znamk v industriji srečanj. Kako pomembno je za Ložionico gostiti prvi TBYB by Conventa v Beogradu?
Gostovanje prvega dogodka Try Before You Buy by Conventa v Beogradu je za nas izjemnega pomena, saj se vidimo kot naravnega partnerja vodilnim blagovnim znamkam, ki regionalni ustvarjalni ekosistem povezujejo z globalnimi akterji. Na regionalni ravni smo pomagali vzpostaviti mrežo kreativnih vozlišč in pobud, na evropski ravni pa aktivno sodelujemo z institucijami, kot je Centquatre v Parizu, ter vzdržujemo močna partnerstva z Združenim kraljestvom, Francijo in Nemčijo.
V Ložionici deluje tudi ARC (American Resource Centre), ki omogoča neposredne povezave z ameriškimi podjetji, zagonskimi podjetji, investitorji in izobraževalnimi ustanovami. Partnerstva širimo tudi v države, kot sta Južna Koreja in Kitajska. Prihod TBYB v Beograd ni le priznanje naraščajočemu pomenu mesta, temveč tudi priložnost, da Beograd predstavimo skozi bolj ustvarjalno perspektivo.
Ponosni smo, da se Beograd in Srbija vse bolj uveljavljata kot pomembno vozlišče kongresne industrije, pri čemer bo to usmeritev dodatno okrepil Expo 2027.
Malo mest v regiji – in tudi širše – združuje takšne prednosti, kot so Sava Center, največji kongresni center v jugovzhodni Evropi, novo sejmišče in druga infrastruktura, povezana z EXPO, raznolika hotelska ponudba ter bogata kulturna, gastronomska in urbana scena.
Znotraj tega širšega ekosistema ima Ložionica posebno vlogo. Dopolnjuje velike kongresne in razstavne prostore z bolj intimnim, ustvarjalnim in vsebinsko usmerjenim okoljem, kjer se poslovni dogodki nadgradijo s kulturo, inovacijami in pristnim lokalnim vključevanjem. Z zunanjim prizoriščem za do 10.000 obiskovalcev, 619 m² veliko večnamensko dvorano Black Box, več sejnih in konferenčnih prostori ter namenskim razstavnim prostorom Ložionica ponuja izjemno prilagodljivo infrastrukturo za dogodke vseh formatov in meril.
O Ani Ilić
Ana Ilić je direktorica Ložionice, prvega središča za kreativne industrije v Srbiji, ter vodi platformo Serbia Creates, nacionalno pobudo za podporo in mednarodno promocijo ustvarjalnega, inovacijsko usmerjenega in na znanju temelječega gospodarstva države. Pred tem je opravljala funkcijo višje svetovalke za kreativne industrije in turizem v kabinetu predsednice Vlade Republike Srbije. Bila je pobudnica preobrazbe zgodovinskega železniškega depoja v Ložionico, prepoznavno ustvarjalno središče, ter vodila številne nacionalne in mednarodne projekte, med drugim odmevno predstavitev Srbije na EXPO 2020 Dubai in razstavo Marine Abramović v Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu.
Trenutno razvija projekt London Creative Embassy, pionirsko platformo za predstavitev Srbije kot sodobne in ustvarjalne države. V preteklosti je ustanovila in vodila Srbsko filmsko komisijo ter imela ključno vlogo pri vzpostavitvi sistema spodbud za filmsko produkcijo v Srbiji. Sodelovala je tudi v delovni skupini za ustanovitev Srbskega kongresnega urada. Po izobrazbi je diplomirana pravnica.
Izvedite več o Ložionici tukaj.
