Zakaj si baltske države zaslužijo lasten forum za industrijo srečanj?

V nekdanjem železniškem skladišču Hanzas Perons je 28. in 29. oktobra 2026 potekal prvi PULSE Forum, ki je v Rigi združil predstavnike baltske industrije dogodkov in mednarodno uveljavljene govorce z bogatimi izkušnjami z vsega sveta. Foruma se je udeležila tudi ekipa revije Kongres Magazine, da bi začutila utrip baltske ustvarjalnosti in raziskala potencial regije za organizacijo dogodkov. S prepoznavno vizualno identiteto, pozornostjo do vsake podrobnosti, elegantnimi oblačili osebja in dovršeno industrijsko dekoracijo je dogodek pokazal izjemen potencial Latvije, da postane osrednje stičišče baltske industrije dogodkov. Kakšen je torej utrip baltskih držav?

Ob našem prihodu je Hanzas Perons, nekdanja železniška postaja z novo namembnostjo, žarel v prelivajoči se svetlobi. Elementi, ki so nekoč skužili kot odrska infrastruktura so postali sedišča, s prihodom ustvarjalcev, uglednih predstavnikov latvijskega oblikovanja in mednarodnih govorcev pa je bilo vse pripravljeno za začetek. Riga je v dveh dneh pokazala, kako dobro baltske države uvajajo novosti. Dogodka so se udeležili strokovnjaki iz 17 držav, med drugim iz baltskih držav, Nemčije, Švedske, Nizozemske, Danske, Norveške, Finske, Romunije, Slovenije, Bolgarije in Ukrajine.

Župan Rige Viesturs Kleinbergs je v uvodnem nagovoru poudaril privlačnost mesta: “Imamo talente, ustvarjalnost in prizorišča.” Njegove besede je ves dan potrjeval odličen nabor domačih in mednarodnih govorcev. Prvo osrednje predavanje je imel latvijski antropolog Mārtiņš Daugulis, ki je predstavil drzno tezo: dogodki so v obdobju vse večje odtujenosti zadnje oporišče pripadnosti. Potegnil je pronicljivo vzporednico med “nomikajem”, tradicionalnim japonskim skupinskim druženjem ob pijači, in evropskim karnevalom kot dvema preostalima oblikama pristne povezanosti. Njegovo sporočilo je bilo jasno: dogodke moramo ohraniti kot zadnje prostore pristnega človeškega povezovanja.

Priznani švedski oblikovalec blagovnih znamk Janne Bjorge je nadaljeval osrednjo nit povezanosti in se posvetil občutku pripadnosti na dogodkih. Na podlagi svojih bogatih izkušenj je govoril o izjemni rasti in o tem, kako morajo blagovne znamke rasti dosledno. Opozoril je na težavo, s katero se srečuje vedno znova: neskladja v izkušnji blagovne znamke, ki izvirajo iz težav pri vodenju.

PULSE Forum želi povezati ljudi in v njih vzbuditi občutek pripadnosti povezani industriji s skupno usmeritvijo.

Med obljubo blagovne znamke in dejansko izkušnjo obstaja razkorak. Predstavil je eno najuspešnejših medijskih kampanj svoje ekipe za podjetje Vattenfall, v kateri so k ozaveščanju o vetrni energiji na morju pritegnili Samuela L. Jacksona. Sklenil je z mislijo, da zaradi pripadnosti ljudje ostanejo; ko čutijo, da so pomembni, tudi sami prispevajo. To se je ujemalo z vizijo dogodka: PULSE Forum želi povezati ljudi in v njih vzbuditi občutek pripadnosti povezani industriji s skupno usmeritvijo.

Sledil je Stefan Dombek, ki stoji za vrhunsko produkcijo nastopov zvezdnikov, kot je Alan Walker. Spregovoril je o tistem, česar nihče ne opazi: odlični tehnični produkciji. Priznanje je namenil ekipi v ozadju uspeha, dobaviteljem in produkcijskim sodelavcem. Z zgodbo, pripovedovano v obratnem časovnem zaporedju, je udeležence popeljal od velikega spektakla do prve zamisli. Sledila je okrogla miza o prihodnosti mest, na kateri so sogovorniki razpravljali o tem, kako se mesta spreminjajo, da bi zadostila potrebam udeležencev dogodkov, in kako edinstvena prizorišča še naprej oživljajo prostor.

Eno od osrednjih predavanj je imel tudi Jens Oliver Mayer iz agencije Jack Morton Worldwide, ki je govoril o blagovnih znamkah, ki pri drugih vzbujajo zavist. Dejal je, da bi morali blagovno znamko pogrešati, če bi čez noč izginila. V skladu s to mislijo morajo pristne izkušnje blagovnih znamk danes učinkovito vključevati umetno inteligenco, njihovo snovanje in usmerjanje pa morata ostati v rokah ljudi.

Prvi dan je sklenil Patrick Roubroeks, direktor nizozemske agencije XSAGA, ki je pojasnil, kako navdih pretvoriti v ustvarjanje. Na podlagi izkušenj z organizacijo nekaterih najbolj nagrajevanih dogodkov na svetu je organizatorjem svetoval, naj si zamisli izposojajo povsod, kjer najdejo spodbudo za svojo domišljijo, ob tem pa ustrezno priznajo zasluge njihovim avtorjem. S tem je zaokrožil prvi dan, posvečen pripadnosti, blagovnim znamkam in ustvarjalnemu procesu.

Drugi dan se je začel z razpravo o tem, ali ostati doma ali oditi v tujino. Uspešni Latvijci z delovnimi izkušnjami iz tujine so udeležencem predstavili razloge za svojo odločitev, da ostanejo v domovini ali se odpravijo čez mejo. Sledilo je predavanje, ki je ganilo vso dvorano. Natali Shestakova iz agencije Plombir Event je spregovorila o resničnosti poslovanja v negotovih razmerah v Ukrajini. S čustvenim nastopom o dezinformacijah, odpornosti in resničnosti onkraj medijskih poročil je pokazala, kako Ukrajinci kljub nečloveškim razmeram ostajajo optimistični. Kot je dejala: “Vojna je spodbudila kulturni preporod in ljudem pomagala znova odkriti izbrisano ukrajinsko kulturo. Naš jezik je postal ščit našega naroda. V svetu, za katerega se zdi, da razpada, je edina resnično trdna vrednota povezanost med ljudmi.” Njeno sporočilo je sprožilo stoječe ovacije in večminutni aplavz.

Nato je nastopil v Latviji rojeni oblikovalec Germans Ermičs, ki ustvarja v Amsterdamu in je diplomiral na akademiji Design Academy Eindhoven. Njegovo delo zaznamujejo prefinjeno, eterično stekleno pohištvo in prostorske postavitve, ki obiskovalca povsem prevzamejo. Za svoje oblikovanje je prejel mednarodne nagrade, sodeloval na sejmih Salone del Mobile, PAD in Design Miami ter se nikoli ne boji novih izzivov. V predavanju je spregovoril o radovednosti, ki ga žene k preizkušanju novega. Nedavno je zasnoval impresivno gledališko scenografijo in se preizkusil celo kot kostumograf. O radovednosti in razmišljanju onkraj meja je povedal: “Svojega strokovnega delovanja ne bi smeli omejevati na tisto, kar zmorete sami. Pomembnejši so sodelovanje z drugimi, vzpostavljanje zaupanja in ustvarjanje partnerstev.” Njegove besede so odmevale v osrednjem sporočilu foruma: baltske države in industrija morajo sodelovati.

Forum se je sklenil s poučnim vpogledom v svet gastronomije. Jon Angelo Gjetting, kreativni direktor svetovno znane københavnske restavracije Alchemist, nagrajene z Michelinovimi zvezdicami, je predstavil, kako več kot dvajsetčlanska ekipa snuje izjemna čutna in gastronomska doživetja. Izkušnja v Alchemistu presega kulinariko; goste spodbuja k razmisleku o globalnih težavah in lastnih dejanjih, po zaporedju 50 posebej zasnovanih vtisov pa jih zapusti spremenjene. Njegova ekipa to preobrazbeno pot snuje z metodologijo, imenovano »DEVICE«. Sklenil je z besedami, da se nenehno izzivajo k vnovičnemu ustvarjanju in da bodo naslednjih pet mesecev namenili temeljitemu premisleku o celotnem konceptu. S to sklepno mislijo je forum od navdiha prešel k ponovnemu snovanju.

1. Pripadnost je temelj močne baltske industrije dogodkov

Mārtiņš Daugulis je dogodke opisal kot ene zadnjih prostorov za vzpostavljanje pristnih človeških vezi, Janne Bjorge pa je poudaril, da občutek pripadnosti ljudi ohranja vključene in jih spodbuja k prispevanju. Njuno skupno sporočilo je odražalo namen PULSE Foruma: baltskim strokovnjakom za dogodke ponuditi prostor za oblikovanje skupne identitete. Nadgrajevanje te povezanosti tudi zunaj Rige bo ključno za trajno regionalno sodelovanje.

2. Tehnologija potrebuje človeško presojo

Jens Oliver Mayer je poudaril, da morajo nepozabne izkušnje blagovnih znamk vključevati umetno inteligenco, vendar mora njihovo usmerjanje ostati v rokah ljudi. Njegovo vprašanje, ali bi blagovno znamko pogrešali, če bi čez noč izginila, je ponudilo uporabno merilo njene relevantnosti. Baltske agencije lahko s tega izhodišča uporabljajo tehnologijo za krepitev prepoznavnih zamisli in vsebinsko tehtnih doživetij.

3. Baltska ustvarjalnost lahko s sodelovanjem doseže več

Latvijski oblikovalec Germans Ermičs je strokovnjake spodbudil, naj presežejo meje lastnega znanja in držav, gradijo zaupanje ter sodelujejo med različnimi disciplinami. Patrick Roubroeks iz agencije XSAGA je zagovarjal široko iskanje navdiha in priznavanje njegovih virov, Stefan Dombek pa je opozoril na ekipe in dobavitelje, ki stojijo za izjemno produkcijo. Njihovo skupno sporočilo je bilo jasno: baltska ustvarjalnost se krepi s sodelovanjem.

4. Človeška povezanost krepi odpornost

Natali Shestakova iz ukrajinske agencije Plombir Events je v razpravo o negotovosti prispevala pojasnilo, kako je vojna okrepila ponovno odkrivanje in obrambo ukrajinske kulture. Za bližnjo baltsko regijo je bil to opomnik o pomenu dogodkov kot prostorov, v katerih skupnosti ohranjajo kulturni izraz in solidarnost tudi pod pritiskom. V tem duhu so baltske države, zlasti Latvija, svojim ukrajinskim kolegom, organizatorjem dogodkov, stale ob strani ter s tem izrazile kljubovalnost in empatijo.

5. Snovanje doživetij mora ljudi spodbuditi k vnovičnemu premisleku

Jon Angelo Gjetting je pokazal, kako lahko gastronomija, scenografija in pripovedovanje zgodb goste spodbudijo k razmisleku o globalnih vprašanjih in lastnem ravnanju. Zaporedje 50 vtisov je razkrilo premišljenost in doslednost v ozadju doživetja, zasnovanega za spreminjanje pogledov. Baltski organizatorji lahko iz tega izluščijo nauk, da je treba lokalno kulturo, oblikovanje in kulinariko povezati s skladno pripovedjo, ki vsakemu čutnemu elementu daje namen. Oblikovanje lastne poti in zgodbe bi moralo biti za baltske države prednostna naloga.

Po vsej Evropi regije gostijo festivale in forume industrije dogodkov, ki povezujejo regionalne agencije, naročnike in ustvarjalce ter spodbujajo razvoj panoge. Nova Evropa ima Unicorn Awards, Portugalska REINVENT, medtem ko so se morali predstavniki baltske regije, ki premore izjemen ustvarjalni potencial, poslovno pronicljivost in znanje o organizaciji dogodkov, doslej srečevati v tujini, da bi si izmenjali zamisli. To se je zdaj spremenilo: PULSE Forum je pokazal, da se baltske države lahko zberejo, razpravljajo o pomanjkljivostih in prednostih industrije ter krepijo sodelovanje namesto tekmovalnosti.

Ustanovitelj foruma Toms Veiss je ob predstavitvi vizije in sestavljanju mozaika dogodka, v katerega naj bi se PULSE razvil, dejal: “Ustvarjamo platformo za ljudi, ki trendom ne želijo zgolj slediti, temveč jih ustvarjati. V prihodnje si bomo prizadevali znova zagotoviti odličen nabor govorcev in se osredotočili na relevantne teme. O Latviji ne razmišljam več ločeno, temveč o vseh treh državah skupaj.” Ob koncu foruma je postalo jasno: organizatorji gradijo dogodek, ki bo, upajmo, postal vsakoletna tradicija ter praznik baltske ustvarjalnosti in nekonvencionalnih pristopov.

Če se vrnemo k vprašanju iz naslova: države »nove nordijske regije« so si že od nekdaj zaslužile svojo agoro industrije dogodkov. Zaslužijo si prostor za izmenjavo navdiha, razpravo o izzivih, prepoznavanje odličnosti in krepitev pripadnosti.

PULSE Forum ima potencial, da postane perpetuum mobile, ki bo baltske države iz leta v leto spodbujal k razvoju.

Po treh dneh okušanja latvijske kulinarike, spremljanja navdušujočega vsebinskega programa in pogovorov z baltskimi ustvarjalci ostaja nekaj gotovo: Toms Veiss in njegova ekipa so skupaj s sponzorji in partnerji dogodka združili baltske države pod eno streho. To pa je naloga, ki je precej zahtevnejša, kot se morda sliši.

Več o dogodku: www.pulseforum.co.