KONGRESNI BAROMETER CEN 2023
Revija Kongres je na pobudo bralcev izpeljala analizo Kongresni barometer 2023. K sodelovanju smo povabili 24 večjih kongresnih centrov in prejeli 13 odgovorov, ki predstavljajo statistično verjeten vzorec.
Raziskava je pokazala, da je pošteno povišanje cen prizorišč utemeljeno na povprečni stopnji inflacije ali indeksu cen življenjskih potrebščin (CPI indeks). V evro območju sta v letošnjem letu oba kazalca v območju od 10 do 15 odstotkov. Organizatorji dogodkov takšno povišanje sprejemajo z razumevanjem. Vse, kar je več od tega, je špekulativno. V okviru raziskave smo izračunali tudi povprečno ceno prizorišča na m2, ki znaša 10,42 EUR/m2. To je pomembno izhodišče za pogajanje s ponudniki prostorov.
Leto 2022 si bomo zapomnili po najvišji rasti cen v zadnjih treh desetletjih. Evropske napovedi makroekonomskih gibanj predvidevajo nekoliko znosnejšo inflacijo zaradi višjih cen energentov in surovin tudi v letu 2023. Stanje na trgu je zelo negotovo in skorajda ne mine dan brez vprašanj naših bralcev o cenah, garancijskih in odpovednih pogojih. Na njihovo pobudo smo pripravili barometer cen za leto 2023 in podrobneje analizirali podatke, ki so nam jih posredovali iz 13 kongresnih centrov v Evropi. Vzorec je dovolj velik, da lahko s statistično verjetnostjo potegnemo določene zaključke. Verjamemo, da bomo z našo analizo mednarodnim kongresnim organizatorjem pomagali prebroditi viharno obdobje, v katerem smo že vse od začetka pandemije.
Evropsko primerljiv indeks cen življenjskih potrebščin
Da bi lahko zares primerjali cene kongresnih storitev, moramo začeti s primerjavo indeksa cen, ki ga pripravlja Evropska centralna banka in velja za zlati standard v svetu financ. V novembru 2022 je bila povprečna stopnja inflacije v evro območju 10,1 %. Najnižja stopnja je bila v Španiji (6,7 %), najvišja pa v Latviji (21,7 %) in Madžarski (22,5 %).
Večina držav Srednje Evrope je v območju od 10 do 15 % stopnje inflacije. To je torej nekakšno povprečje, ki bi ga morali pri oblikovanju cenovne politike vzeti kot izhodišče. V posameznih državah je pomemben kriterij še povprečni indeks cen življenjskih potrebščin, ki ga poznamo pod kratico CPI (Consumer Price Index). Naša raziskava je pokazala, da je prav ta indeks ključen za oblikovanje cen kongresnih prizorišč. V vseh bolj zrelih kongresnih destinacijah so se cene najema dvoran zvišale največ za CPI Index (Dunaj, London, Praga, Krakow). Da bodo pri oblikovanju cen sledili CPI indeksu, so posebej poudarili nekateri izmed najbolj znanih evropskih kongresnih centrov. Takšna praksa se zdi primeren in pošten standard, ki bi mu morali slediti tudi ostali.
Sklicevanje na 500 % rast stroškov energije
V raziskavi smo preverili še en mit. V naši industriji jih namreč kar mrgoli in veliko jih ne temelji na empiričnih in znanstvenih osnovah. Takšen mit je, da so se cene energije povišale za 500 in več odstotkov. To zveni res katastrofalno in kolena se nam pred ubogimi partnerji hitro omehčajo. Eurostat je tudi glede tega povsem neusmiljen. V povprečju primerjanih držav so se cene energije jeseni 2022 povišale za 88,15 % v primerjavi z letom 2019. Seveda so tudi na tem področju ekstremi. Najvišje povišanje je bilo v Grčiji (365,3 %), Turčiji (215,0 %) in Bolgariji (170,5 %). Najmanj pa na Poljskem (24,2 %).
Skratka, preden boste naivno kupili podatke o neizmernem povišanju stroškov energentov, preverite, kaj o tem pravijo uradni statistični podatki. Ti kažejo bolj realno sliko. Prav sklicevanje na energetsko krizo je najbolj pogost razlog za nerazumno zvišanje cen najema prostorov za dogodke.
Prevladujoča zdrava pamet
Raziskava je pokazala še, da med večino ponudnikov prevladuje zdrava pamet. Ta je v korelaciji z nabolj razvitimi ali zrelimi trgi v regiji, kjer se striktno držijo standardov in sledijo navodilom svojih vlad in makroekonomistov. Posebej moramo izpostaviti Avstrijo, kjer je jasen konsenz, da se cene lahko povišajo izključno za indeks CPI. Odgovor ponudnikov je bil enoznačen in povišanje ne bo presegalo 10 %. Zanimivo je, da nekaj ponudnikov na naše vprašanje ni želelo odgovarjati (6). K sodelovanju smo namreč povabili 24 kongresnih centrov in prejeli odgovore od 13 (54 %). Ko smo preverjali tržne cene, so ravno ponudniki, ki niso želeli odgovarjati, najbolj povišali svoje cene. Pokazali pa so se tudi obrisi kartelnega dogovarjanja. To je posebej sporno, kadar so v to vključeni kongresni centri, ki so v lastništvu države in ali mesta in ki morajo delovati v javnem interesu.
Predvsem pa verjemamo, da vsak organizator potrebuje jasen odgovor prizorišč, zakaj so se cene dvignile za več kot 10% oz. zakaj je prišlo do povišanja za več kot je CPI indeks. Transparentnost cen je vsaj po našem mnenju ključna.
Kaj zares oblikuje cene na trgu?
Kongresni centri svoje cene oblikujejo na različne načine. Med različnimi modeli so najbolj pogosto trije:
1. Stroškovni: oblikovanje cen na podlagi analize stroškov in pribitka (mark-up)
2. Konkurenčni: oblikovanje cen na podlagi spremljanja cen konkurence na trgu
3. Tržni: oblikovanje cen na podlagi razumevanja cenovne občutljivosti kupcev
Cenovno pozicioniranje je pogosto kombinacija vseh treh modelov.
Z vsemi tremi metodami so povezane tudi negativne metode, kot so ignoranca do kupcev, konkurence in stroškov ter togost pristopa. Tega nismo podrobneje analizirali, prav tako pa se nismo ukvarjali z analizo politike popustov, ki so pomemben del cenovne politike. Jasno se je pokazalo, da lahko nespametna kartelna cenovna politika večjih ponudnikov povzroči nerealen dvig cen. Takšne prakse so lahko usodne za posamezne kongresne destinacije. Organizatorji dogodkov so namreč »plahe živali« in svoje dogodek usmerjajo tja, kjer so pogoji vsaj približno konkurenčni. Pri tem bodo profitirale destinacije, ki ponujajo fleksibillne pogoje rezervacij, nižje cene v nižji sezoni in so sposobne zagotoviti garancijo cen na daljše obdobje.
Zagotovo pa je najboljši strpen in spoštljiv dialog med destinacijami, prizorišči in organizatorji dogodkov. Dialog z veliko stopnjo medsebojne tolerance. To je pravzaprav edina opcija, da se pozitivni trendi na področju live dogodkov vrnejo na visoke obrate.
Opomba: Po dogovoru s prizorišči, ki so odgovarjala na naša vprašanja, posameznih prizorišč ne izpostavljamo. Posredovali pa smo jim celoten analitičen del prispevka. Skozi raziskavo smo namreč želeli preveriti realno stanje, in organizatorje opozoriti na pozitivne in negativne prakse, prizoriščem pa pomagati pri oblikovanju cenovne politike.