ZELENI SIJAJ ALI ISKANJE ZELENIH BLIŽNJIC
V uredništvu revije Kongres že dolgo spremljamo in analiziramo različne trajnostne kampanje. Zdi se, da se je letos zgodil pravi izbruh takšnih kampanj. Mnoge od njih so zavajajoče in jih zeleni pralci uporabljajo zgolj zaradi povečanja prodaje ali zviševanja ugleda podjetja. Pri tem zavestno zavajajo dobronamerne potrošnike, dejansko pa ne prispevajo k reševanju okoljskih in družbenih problematik. Pomembno je, da se zavedamo načinov, s katerimi nas ponudniki poskušajo zavesti. Tako zmanjšamo njihov vpliv na naše odločitve.
Zato smo se odločili, da pripravimo serijo člankov, v katerih bomo takšne prakse začeli razkrivati in tudi tako prispevati k bolj odgovorni industriji srečanj.
Primer 16: ALI BO VAŠA EKO DIZAJNERSKA STEKLENIČKA DOVOLJ ZA REŠITEV PLANETA?
Tip zelenega zavajanja: Selektivno podajanje informacij
Eko dizajnerske steklenice, ki jih napolnimo z vodo iz pipe, so ena izmed najbolj popularnih metod, ki jih organizatorji dogodkov komunicirajo kot del trajnostnih prizadevanj. Kot primer navajam sporočilo, ki sem ga prejel od organizatorja dogodka: “To je naša priložnost, da dokažemo, kako družbeno odgovoren je naš dogodek. Uporabite eko stekleničke za večkratno uporabo, ki spodbuja zdrav način življenja ter istočasno prispeva k zmanjšanju vpliva človeka na okolj. Z uporabo eko stekleničk podpirate zeleno prihodnost in zmanjšujete uporabo plastike.”
Brez dvoma je to zelo pomembna pobuda, še posebej v kombinaciji s spodbujanjem pitja vode iz pipe. Tam, kjer je to seveda možno, in kjer lahko pitje pitne vode iz pipe postane vsakodnevna praksa.
Matematika je brutalno neusmiljena. Dejstvo je, da lahko velike korake naredimo samo na področjih, kjer je ogljični odtis največji, kajne? Z malimi koraki pač ne bomo dosegli spremembe. Zato menim, da bi se temu morali organizatorji najbolj posvetiti in čimprej začeti meriti ogljični odtis svojega dogodka in svoje aktivnosti dokazati z ustrezno bonitetno oceno. Potem pa temu prilagoditi aktivnosti zmanjševanja ogljičnega odtisa.
Priročno sklicevanje na enega od ciljev trajnostnega razvoja organizacije združenih narodov se sliši dobro, ne smemo pa pozabiti, da je ciljev 17 in da jih moramo nasloviti holistično. Šele takrat lahko začnemo govoriti o regenerativnih učinkih naših dogodkov.
Če ste se odločili, da bo vaš dogodek vse stavil na področje vode, pa vam svetujemo, da izmerite vodni odtis dogodka. Vodni odtis je kazalnik uporabe vode, ki upošteva neposredno in posredno količino vode, ki jo porabite na svojem dogodku. Definiran je kot celotna količina vode, ki je uporabljena za izvedbo dogodka. Merjenje vam omogoča načrtovanje ukrepov za bolj smotrno rabo, hkrati je del ozaveščanja glede t.i. virtualne vode, ki je ne vidimo, je pa potrebna za proizvodnjo izdelkov. Za eno skodelico kave tako porabimo 140 litrov vode ipd.
To področje pa je povezano tudi z zmanjšanjem uporabe plastike za enkratno uporabo ter uporabo plastike za ponovno uporabo. Plastični odpadki so glavni vir onesnaževanja oceanov. Posebej problematična je mikroplastika. Vse pogosteje jo najdemo v morjih in ocenah, pa tudi v pitni vodi in hrani. Mikroplastiko v okolju zaužijejo živali, zaradi česar mnoge poginejo. Vsebuje dodatke, kot so stabilizatorji ali zaviralci gorenja ter druge možne strupene kemične snovi, ki škodujejo tudi zdravju ljudi. V skladu s t.i. strategijo za plastiko Evropske komisije vam svetujemo, da tudi na vašem dogodku uvedete radikalne ukrepe povezane z uporabo plastiko.
Zeleno zavajanje se včasih skrije za zelo močnimi besedam in kričečimi sporočili, dejansko pa ne prispevajo veliko k reševanju okoljskih in družbenih problematik. Zato se ne izogibajte komuniciranju negativnih vplivov vašega dogodka in zaupajte znanosti, ter jasno definirajte regenerativne učinke vašega dogodka. Predvsem pa prenehajmo z leporečjem in skrivanjem dejstev.
Barvanje fasade dogodka v zeleno barvo je danes žal premalo. Podnebna kriza že dosega katastrofalne razsežnosti in časa za ukrepanje je vedno manj. To velja tudi za vse, ki se ukvarjamo z organizacijo dogodkov. Z zelenim prehodom namreč zelo, zelo zamujamo.
V uredništvu revije Kongres sprejemamo informacije o podobnih primerih zelenega zavajanja. Vabljeni ste, da pomagate razkrinkati kampanje, ki so pobarvane v zeleno.
Termin »greenwashing« je skoval okoljevarstvenik Jay Westerveld daljnjega leta 1986. Na ekspediciji na Samoo ga je hotelski napis o ponovni uporabi brisače močno razburil. Ugotovil je namreč, da je šlo zgolj za strategijo zniževanja stroškov in ne resno in odgovorno trajnostno delovanje hotela.
V svojem strokovnem članku je prvič uporabil izraz greenwashing, vse ostalo pa je zgodovina. Termin se je uveljavil do danes in sega na vsa področja trajnosti kot so enakost spolov, revščina, lakota, zdravje, izobraževanje, dostojno delo itd.
Obstaja nekaj tipičnih načinov zelenega zavajanja. Poznamo jih že dolgo, pa jim kljub temu vedno znova nasedemo. Za vas smo jih strnili v naslednje najbolj tipične primere zavajanja:
1. Selektivno podajanje informacij
Poudarjanje okolju prijaznih informacij, negativne pa preprosto zamolčimo. Tipičen primer je ignoriranje okoljskega odtisa prevozov na dogodek, ki lahko ustvarijo kar do 75 odstotkov vsega CO2 odtisa na dogodkih.
2. Neobstoj dokazov za trditve
Organizator zatrjuje, da je dogodek okolju prijazen, konkretnih dokazov pa ne priloži. Za začetek bi morali vsaj izračunati CO2 odtis dogodka in to podpreti z dokazom uradne inštitucije za izračun ogljičnega odtisa.
3. Nejasnost trditev
Uporaba izrazov, ki so zelo široki ali slabo opredeljeni, da jih je mogoče pravilno razumeti. Najbolj pogosta je npr. uporaba izraza, da je dogodek ogljično nevtralen (carbon neutral), brez jasne obrazložitve, kaj to dejansko pomeni.
4. Prevarantske in nepomembne oznake
Sklicevanje na certifikate in oznake, ki v resnici ne obstajajo ali zavajajo. V zadnjem času so na tem področju najbolj pogosti iskalniki zelenih prizorišč, ki nimajo nobene podlage in realne osnove. V to kategorijo sodi tudi oznaka »brez CFC-ja«, kljub temu, da so klorofluoroogljivodiki prepovedani z zakonom.
5. Poudarjanje manjšega zla
Organizacija dogodkov je do okolja neprijazna. Zato je trditev, da je nek dogodek bolj zelen od drugih, pogosto zavajajoča.
Kaj o zelenem zavajanju pravi Slovenski oglaševalski kodeks?
17.1
Oglaševanje, ki vsebuje okoljevarstveno argumentacijo, mora biti zasnovano tako, da ne zlorablja potrošnikove zaskrbljenosti zaradi okolja in ne izkorišča njegovega morebitnega pomanjkanja znanja o okoljevarstveni tematiki.
Ne sme vsebovati trditev ali vizualnih prikazov, ki bi utegnili na kakršen koli način zavajati potrošnike glede okoljskih vidikov prednosti izdelkov ali glede okoljevarstvenih dejavnosti, ki jih bo izvajal oglaševalec. Sporočila se lahko nanašajo na konkretne izdelke ali dejavnosti, ne smejo pa neupravičeno namigovati, da pokrivajo celotno dejavnost podjetja, skupine ali panoge.
17.2
Trditev v zvezi z varovanjem okolja ni dovoljeno uporabljati neupravičeno. Pogosto uporabljene trditve, kot so na primer »prijazen do okolja«, »popolnoma biološko razgradljiv«, »bolj zelen«, »prijaznejši«, »organski« ipd., utegnejo biti sprejemljive le, če jih oglaševalci lahko dokažejo.
17.3
Primerjave so sprejemljive, če oglaševalci lahko dokažejo, da izdelek pomeni izboljšavo v okoljskem pomenu glede na lasten izdelek, ali glede na izdelke konkurentov.
17.4
Trditve in primerjave lahko zavajajo, če so iz njih izpuščene pomembne informacije.
17.5
Kadar se znanstvena mnenja precej razhajajo ali dokazi niso dokončni, mora biti to iz oglaševanja jasno razvidno. Oglaševalec ne sme navajati, da je njegova trditev splošno sprejeta, če v resnici ni tako.
17.6
Če izdelek nikoli ni imel očitno škodljivih učinkov na okolje, oglaševanje ne sme namigovati, da je bila sestava spremenjena, da bi postal do okolja bolj prijazen. Vendar pa je upravičeno navajati trditve o izdelku, katerega sestava je bila spremenjena ali pa so ga že doslej vedno izdelovali brez sestavin, o katerih je znano, da škodujejo okolju.
17.7
Uporabi manj znanih specialističnih in navidezno znanstvenih izrazov se je treba izogibati. V primeru, ko je uporaba znanstvenega izraza neizogibna, mora biti njegov pomen jasen in razumljiv oziroma dodatno pojasnjen.
17.8
Širša obrazložitev najbolj pogosto uporabljanih trditev je opredeljena v International Chamber of Commerce Code of Advertising and Marketing Practices.