Overturizem
V petek zvečer novinarka Rosvita Pesek v osrednjih Odmevih RTV Slovenija dramatično spregovori o overturizmu. Izjemen sogovorec dr. Emil Juvan, dekan Fakultete za turizem – Turistica je stvari postavil na svoje mesto. O tem, da je dobiček mamljiv, a uničuje življenja mest sta se strinjala oba s sogovornico. Problem je v rasti, ki jo merimo skozi število prihodov in nočitev, ne spremljajmo pa občutkov prebivalcev mest. Za mnoge postaja turizem eden od ključnih trajnostnih problemov tako z vidika odpadkov, porabe energije, astronomskih cen stanovanj. Vprašati se torej moramo, koliko turizma se lahko gremo ter zmoremo in s kakšnimi ukrepi bomo razvijali boljši turizem. Morda je rešitev v prerazporeditvi šolskih počitnic …
Prizor 2 / 21.07.2024
Siti smo turistov in odpadkov, pravita dva starejša domačina v baru Odeon sredi Črnomlja. V Belo krajino prinašajo samo smeti in se ne znajo obnašati. Nekdo bo moral temu narediti konec. Tako razmišljajo v destinaciji, ki komaj premore nekaj hotelov in penzionov. Čez noč je turizem postal sovražnik destinacije, ki je prejemnica bronastega znaka Slovenia Green …
Prizor 3 / 21.07.2024
Evropski sever mrzlično drvi proti jugu. Avtocesta A1 poka po šivih. Med vozniki prevladujejo Belgijci, Nizozemci, Švedi in drugi severnjaki. Klic toplih morij je neustavljiv. Split, prihajamo! Klic Meditarana je poklical tudi mene, tako kot vsako leto. Sodelujem v kurjenju fosilnih goriv. Na srečo le v redkih avtomobilih vidiš zgolj enega potnika. To vsaj malo popravi negativno ogljično bilanco …
Prizor 4 / 21.07.2024
V zračni luki Split pristane rekordnih 97 letal. Med njimi jih je 19 iz Velike Britanije. S pomočjo Flight Radarja sem ugotovil, da je zgolj v enem dnevu v Split priletelo 3376 britanskih potnikov. Tudi v ponedeljek v Splitu pričakujejo 13 letov z Otoka. V Splitu je uradno 160.577 prebivalcev. V nedeljo se je njihovo število povečalo za 2,1 % turistov iz Velike Britanije. Če se malce poigramo s statistiko, je ta dan samo z letali v mesto prispelo dobrih 16K turistov ali plus 9,96 % prebivalcev mesta. Zato se res ni potrebno čuditi, zakaj ob mestni rivi tako zelo neznosno smrdi po kanalizaciji …
Prizor 5 / 22.07.2024
Povsod, kjer se zgodi takšen naval turistov, pride do turistifikacije gostinske ponudbe. V Splitu so nove ambasade angleških turistov irski in britanski pubi. Presenetijo me številna vprašanja otočnih turistov na rezervacijskih platformah v slogu »Kmalu potujem v Split in upam, da mi lahko kdo pove kaj o dobrih britanskih/irskih pubih v mestu« WTF, kaj te ne zanimajo konobe in lokalna, avtentična ponudba? Harats – Irish Pub, The Flag – British Pub, … se širijo kot kuga po mestu, ki slovi po svoji zajebantski kulturi in sloganu »Ništa kontra Splita« …
Sredi Splita zasledim plakat #stanarizajedno. Skupina prebivalcev Splita, ki ne verjame več v sožitje s turisti, je začela z zbiranjem podpisov za osvoboditev Splita od apartmanizacije in masovnega turizma. Peticijo si lahko pogledate na povezavi Peticija STANARI ZAJEDNO. Skupino vodi znana splitska novinarka Žaklina Jurić. Dosti nam je masovnega turizma, zahtevamo, da se večstanovanjske zgradbe deapartmanizirajo, turistična strategija se mora spremeniti. Masovni turizem je zadušil normalni razvoj hrvaških mest, pravijo iniciatorji …
Prizor 7 / 23.07.2024
Najstarejša splitska lekarna Varoš je bila odprta leta 1854. Danes žalostno sameva in čaka na najboljšega najemnika. Svoje novo življenje je doživela v bližnjem shopping centru. Splitčani pravijo, da bi v njej lahko nastal še en britanski pub ali celo nova trgovina s pijačami World Drinks, ki je nonstop oblegana preko ulice. Mediji so polni člankov o kaljenju nočnega miru s strani v slogu »Vsako noč ob 23-ih se ponovno začne naša agonija« …
Prizor 8 / 25.07.2024
Podnebni aktivisti so se prilepili na pristajalno stezo na letališču v Frankfurtu in popolnoma ustavili promet. Letališče je zaprla radikalna podnebna skupina Last Generation. Skupina poziva k prenehanju uporabe fosilnih goriv do leta 2030. Po približno dveh urah je promet na letališču delno znova stekel. Odpovedanih je bilo 140 letov. Protest je sprožil popoln kaos na letališču, ki se je umiril šele dan kasneje. Na letališču v Splitu se je v ponedeljek zvečer zrušil celoten letališki sistem, številne lete pa so morali zato odpovedati. Po najnovejših informacijah je vzrok za nedelujoč sistem hekerski napad, za katerim naj bi stala hekerska skupina Akira …
Prizor 9 / 26.07.2024
V Barceloni ne pojenjajo protesti proti masovnemu turizmu. Z vodnimi pištolami oboroženi protestniki so z vzkliki in vodnimi curki “napadali” sprehajalce in turiste, ki so si privoščili kosilo. Nekatere restavracije so oblepili tudi s trakovi ter jih tako simbolično zaprli. Protestniki so med svojim pohodom zahtevali, da oblasti omejijo število tujih obiskovalcev Barcelone. “Nič nimam proti turistom, toda Barcelona je zaradi njihovega prevelikega števila postala skoraj nemogoča za normalno življenje,” je za AFP dejal eden od protestnikov …
Prizor 10 / 27.04.2024
Slobodna Dalmacija: »Po številu prihodov je turistov 12,93 % več, po številu nočitev pa 14,7 % več kot v prvih šestih mesecih rekordnega leta 2019. Če ne bo negativnih presenečenj, bo Zadarska županija ustvarila več kot 15 milijonov nočitev. Med gosti jih je največ iz Nemčije, Slovenije, Poljske in Avstrije. Vsi so avto gostje, kar pomeni da je destinacija dobro prometno povezana.« Takšna matematika te dni prevladuje v vseh hrvaških medijih …
Plus prizor 11 / 29.04.2024
Prebivalcem Hvara je prekipelo. Otok s 155-letno tradicijo turizma je postal party destinacija s turisti, ki na otok prihajajo za en dan in eno noč. Restavracije se spreminjajo v fast foode. Protest je sprožil pretep med lokalnim gostincem in »fureštom« iz Zagreba. Josip Ćurković, solastnik enega najbolj znanih klubov na Hvaru, Carpe Diem, se je s pestmi spravil na Ivana Gospodnetića, lastnika restavracije Gariful, še enega zbirališča zvezdnikov na tem otoku. V nedeljo zvečer se je nato v znak podpore pretepenemu lastniku in kuharju na hvarski rivi zbralo več domačinov, po poročanju Indexa je šlo za “tihi” protest, zbrani so peli pesmi, prav tako naj bi blokirali vhod pred restavracijo Carpe Diem …
Kako naprej?
Dejstvo je, da očitno nekaj delamo zelo narobe in prizori zadnjih dni so opomin, da tudi v turizmu obstajajo meje.
Skoraj trideset let se ukvarjam z organizacijo dogodkov. Če strnem svoje poslanstvo, je to navduševanje tujih organizatorjev dogodkov, da svoj dogodek organizirajo v Sloveniji in/ali Novi Evropi. In da v našo/vašo državo, mesto, destinacijo pripeljejo čim več udeležencev. Če to poslanstvo spustim povsem na ekonomska tla, da z dogodki ustvarimo čim večje multiplikative učinke (ekonomske). Od slednjih ima največ prav turistični sektor. Prizadevamo si, da dogodke organiziramo izven turistične sezone. Zato smo bili dolgo samozavestni, da z dogodki spreminjamo svet in delamo nekaj res dobrega za družbo (turizem) in udeležence in morda čisto malo tudi za okolje. V slednje očitno verjamemo le redki.
Da obstajajo meje rasti, ki nam jih postavlja mati narava in naši bratje in sestre, sodržavljani in someščani. Zavedel sem se, da sem tudi sam del problema in da bodo potrebne radikalne spremembe.
Kako naprej, razmišljam sredi poletne vročice na oddaljenem jadranskem otoku
Turizem in industrija srečanj sta čisto zares pravi industriji, ki v nekaterih državah ustvarjata izdaten del BDP-ja. Na hrvaškem ta znaša 20 %, v Sloveniji pa blizu 13 %. Če bi k tem številkam dodali še industrijo srečanj, bi bila bilanca po podatkih iz Nemčije višja še za dodatnih 5 do 7 %. Posledično so ogljični odtis, kratkoročni učinki (impact) in dediščina (legacy) visoki. Zlasti slednja sta lahko multiplicirana v pozitivno ali negativno smer. Gentrifikacija mest zagotovo ni nekaj, česar si želijo turistični strategi, pa tudi vse zgoraj zapisano se nam obrača v smer, ki je nismo pričakovali.
Očitno številni certifikati, zelene garancijske sheme, evropski projekti in strategije razvoja turizma ne rešujejo bistva problema.
V Evropi boste z izjemo Skandinavije težko našli državo, ki ni obsedena s spremljanjem števila rasti turistov.
Bolj proti jugu gremo, bolj izrazit je ta trend, kar je jasno vsem, ki spremljamo lokalne medije. Začne se vsako leto julija, ko nas mediji začno bombardirati z novimi turističnimi rekordi. Podobno je v Sloveniji, čeprav se zadnje čase temu skušajo elegantno izogibati z bolj kakovostnimi ocenami sezone. Pa se na googlu še vedno na prvih mestih znajde članek z naslovom »Slovenski turizem v 2023 podiral rekorde«. Kakšne rekorde? Med drugim tudi takšne, da je neto dodana vrednost na zaposlenega v slovenskem turizmu znatno nižja od povprečja v državi, ki znaša 61.003 EUR.
Podnebne aktiviste (ali za nekatere teroriste) podatki o rasti turizma le še dodatno razkurijo. Le še vprašanja časa je, kdaj bodo začeli s svojimi akcijami tudi na večjih dogodkih. Kaj je v ozadju napada na francoske hitre železnice pred otvoritvijo Olimpijskih iger, v tem trenutku še ne vemo. Kdaj se kaj takšnega lahko zgodi na naših dogodkih?
Kako torej zares naprej?
Temeljno vprašanje je skrito v razumevanju razlike med trajnostnim in regenerativnim pristopom v turizmu. Ali med gasilstvom in bolj poglobljeno preventivno transformacijo industrije. Trenutno smo ujeti v TRAJNOSTNO PARADIGMO ali povzročanje čim manj okoljske škode in čim manjših emisij ob obisku destinacije.
Trajnost namreč pomeni vzdrževati, ohranjati, vztrajati, nositi. To v svojem bistvu gasilsko taktiko zagovarjajo praktično vse destinacije. V tem kontekstu nastajajo številne strategije, priporočila, strateški projekti in druge iniciative, ki so vredne spoštovanja, vendar očitno ne delujejo. Če bi delovale, se v enem tednu ne bi nabralo toliko prizorov iz uvoda. Poleg tega določene inovacije v smeri trajnosti v resnici niso trajnostne. Najbolj preprost primer so električni avtomobili, tudi v turizmu jih ne manjka. Naj omenim samo glampinge, ki rastejo kot gobe po dežju skupaj z ogrevanimi bazeni.
REGENERATIVA PARADIGMA zagovarja povsem drugačen model razvoja turizma.
Najbolj preprosto ga lahko razložimo na način delovanja v smeri zapuščanja destinacije v boljšem stanju po obisku turistov v destinaciji. To velja tudi za organizatorje dogodkov. Regenerativni dogodki pustijo destinacijo, v kateri poteka dogodek, v boljšem stanju kot pred organizacijo dogodka.
To je ena od najbolj zanimivih strategij letošnjega največjega letošnjega športnega dogodka v Parizu. Olimpijske igre v Parizu bodo po mojem mnenju tudi s tega vidika prelomne. Večina dogodkov je bila dosedaj predvsem trajnostna ali usmerjena v strategije človeštva in biosfere, da trajno sobivata. Igre v Parizu pa zelo jasno nagovarjajo skrb za možnosti prihodnjih generacij. Načrtno vzpodbujanje pozitivnega in regenerativnega vpliva na lokalne skupnosti je srce paradigme, ki vključuje tudi delovanje v skladu z modelom krožnega gospodarstva. Zanimivo bo spremljati analize po dogodku. Za začetke pa priporočam ogled strani https://olympics.com/ioc/theme-sustainability.
Bistvo regenerativne paradigme je razumevanje razlike med dvema pomembnima rezultatoma turizma in/ali dogodkov na skupnost:
- UČINEK/IMPACT – KRATKOROČNI, merljivi pametni (SMART) učinki turizma in dogodkov.
- DEDIŠČINA/LEGACY – DOLGOROČNI, pozitivni vplivi turizma in dogodkov na skupnost.
Oba se da zelo enostavno izmeriti in predvsem upravljati skozi pameten destinacijski management. Če se osredotočimo na učinke/impact, so ti povezani s prenehanjem pravljičarstva in začetkom resnega in temeljitega merjenja produktnega in korporativnega ogljičnega odtisa v obeh industrijah.
To od večjih podjetij že danes zahteva nova evropska direktiva o trajnostnem poročanju (CSRD). V interni raziskavi, ki smo jo izvedli za potrebe lastnega projekta Planet Positive Event, smo ugotovili, da je generacija Z posebej občutljiva na zeleno zavajanje. Številni certifikati in zelene sheme jim prav veliko ne pomenijo, pričakujejo pa jasno in transparentno komuniciranje ogljičnega odtisa produktov. Tudi turističnih. Če ne verjamete, poglejte kaj na tem področju delajo mutinacionalke, med njimi tudi takšne kot so Loreal, Addidas, vse letalske družbe in velik del največjih tour operaterjev. Kmalu pride čas, ko bodo različni zeleni turistični certifikati zelo težko tekmovali z resnimi produktnimi izračuni ogljičnega odtisa, ki jih bo potrdila ustrezna neodvisna inštitucija. Če ne verjamete, potem poglejte, kaj za Booking.com dela CWT. Pri čisto vsakem bookingu vam že zdaj sporoča, kakšen je vaš ogljični odtis.
Kako ne naprej?
Slednje so med prvaki zelenega zavajanja, čeprav se tega pogosto niti ne zavedajo. Pri tem se soočamo s klasičnim Paretovim pravilom. 80 % zavajanja je nenamernega in je posledica pomanjkanja izkušenj, neustrezne komunikacijske strategije ali nezadostnega poznavanja področja. Največkrat temelji na dobrih namenih. 20 % pa je resničnega in ta sproži 80 % kritičnih reakcij javnosti. Se še spomnite afere Ryanair, ki je če noč postal Ruinair zaradi trditve, da so letalska družba z najnižjim ogljičnim odtisom? Ta afera je kriva, da se letalska industrija danes obnaša precej bolj odgovorno.
Zanimiv komentar sem slišal te dni, da je turizem podoben kuhanju jastogov (beri domačinov), ki se jih obvezno kuha žive, podobno pa se dogaja tudi s turizmom na nekaterih destinacijah. Le da je jastogom dosti našega kuhanja na previsoki temperaturi.
Zato je drugi del regenerative formule manj matematičen in precej bolj holističen. Govori namreč o tem, kako ne smemo naprej.
Upravljalci turističnih destinacij bi morali prenehati zgolj s promocijo destinacij in začeti upravljati destinacije in postati odgovorni chefi destinacij.
To velja tako za turistične organizacije kot kongresne urade. Konflikt med prodajno, marketinško, razvojno in upravljalsko funkcijo destinacijskih organizacij je popolnoma preživet. Iz njega izhaja tudi največ zablod in občasnih blodenj, ki pripeljejo do overturizma. Pogosto gre za neposredno povezavo s količino denarja, ki ga politika v državah in mestih namenja za marketing in prodajo. Zanimiv paradoks je v razliki med bolj in manj demokratičnimi državami in njihovimi vlaganji v svoj turistični imidž. Primerov mi najbrž ni potrebno naštevati.
Zato morajo destinacijske organizacije končno vzeti stvari v svoje roke in začeti z resnim razvojnim upravljanjem, pa tudi z aktivnim dialogom z lokalnim prebivalstvom. Ker gre večinoma za javne inštitucije, je to tudi v skladu z njihovim poslanstvom. Poznam le primer Ljubljane, kjer takšen dialog res dobro peljejo in izvajajo v okviru kampanje »Turizem dela Ljubljano še boljšo za vse«.
Resno upravljanje destinacij pa ne razumem zgolj v pobiranju parkirnin in vstopnin za dostop do svojih »rajev«. Vsekakor pa bi morali za začetek končati s preštevanjem prihodov in nočitev in uvesti bistveno bolj pametne kazalnike. Npr. kolikšen delež prihodkov od nočitev je bil investiran v dobro prebivalcev destinacije in njihovo boljše življenje. Pa kakšna je stopnja gentrifikacije kot posledice turizma, ki jo najbolj preprosto pokaže primerjava povprečne vrednosti neprimičnin. Novi slovenski zakon o gostinstvu je na tem področju precej revolucionaren, zlasti na področju omejevanja kratkotrajnih turističnih namestitev prek spletnih platform, kot sta Booking in Airbnb. V predlogu zakona je takšno oddajanje omejeno na 30 dni (zdaj do 150 dni). Pričakovano je predlog zakona močno razburkal slovensko javnost, zlasti turistično, saj je pobudo zasnovala civilna družba. Zato bo ta zakon šolski primer sobivanja med prebivalci in turisti.
Vsekakor pa je potrebno prenehati z diskurzom, da je od števila prihodov turistov odvisen obstoj celotnega naroda in ekonomsko preživetje. Pri tem pa opustiti tudi vojno retoriko, ki spremlja turistične tokove kot nekakšne ofenzive, hotelske kapacitete pa kot orožje, uporabljeno v ofenzivah.
Žal nihče ne govori o negativnih učinkih vsakoletnih turističnih ofenziv, npr. o ogljičnem odtisu prometa, ki se vali preko Slovenije proti Hrvaški in ki močno vpliva na kakovost življenja lokalnih prebivalcev.
Še pred kratkim se nam je zdelo, da nas je korona naredila bolj odgovorne in pametne. Da je zaustavila obsedeno rast in vulgarizacijo turizma. Morda smo se iz tega vsaj nečesa naučili. Kolesje naše industrije lahko zaustavi že nevidni virus, danes pa tudi bolj ali manj radikalni protestniki, hackerji, podnebni aktivisti in teroristi, ter nezadovoljni prebivalci, ki slučajno živijo sredi turističnih rajev. Upamo, da nam to postaja jasno. Če se nam to ne zdi problematično, bomo vsi skupaj močno nasankali.
Če hočem spremeniti svet, moram začeti pri sebi
· Razdalja po cesti: 451 km v eno smer
· Razdalja po morju: 53 km v eno smer (33 milj)
· Razdalja po železnici: 429 km v eno smer
· Razdalja po zraku: 322 km v eno smer
ČE BI ŠEL LAHKO Z LETALOM? / 135,62 kg CO2
Short haul flight, EF=0,1859 kg CO2e/passenger (644 km), Ferry – car passanger, 1 potnik EF=0,1293 kg CO2e/km (123 km/potnika)
NAJ GREM Z AVTOM IN TRAJEKTOM? / 99,20 kg CO2
Medium car, gasoline, 1 potnik EF=0,1847 kg CO2e/km (902km, 2 potnika v vozilu), Ferry – car passanger, 1 potnik EF=0,1293 kg CO2e/km (123 km/potnika)
NAJ GREM Z GO OPTIJEM IN TRAJEKTOM? / 50,72 kg CO2
Vans, diesel, 6+1 potnik EF=0,2316 kg CO2e/km/6 (902 km, 6 potnikov v vozilu), Ferry – car passanger, 1 potnik EF=0,1293 kg CO2e/km (123 km/potnika)
NAJ GREM S FLIXBUSOM IN TRAJEKTOM? / 40,52 kg CO2
Coach, diesel, 30 potnikov EF=0,0273 kg CO2e/passenger km (902 km/potnika), Ferry – car passanger, 1 potnik EF=0,1293 kg CO2e/km (123 km/potnika)
NAJ GREM Z VLAKOM IN TRAJEKTOM? / 18,76 kg CO2
Rail international, EF=0,0045 kg CO2e/passenger km (858 km/potnika), Ferry – car passanger, 1 potnik EF=0,1293 kg CO2e/km (123 km/potnika)
Povsem jasno je, da torej obstajajo boljše alternative kot je vožnja z osebnim avtomobilom na bencinski pogon. Če bi na pot vzel 2 avtoštoparja, bi drastično znižal svoj ogljični odtis. V tem primeru bi ogljični odtis zmanjašal na 57,55 kg CO2, ali za kar 58 %. Jasno je, da šele, ko začnemo zares meriti svoj ogljični odtis, lahko začenjamo delati spremembe. V mojem primeru bi lahko svojo pot do rajskega otoka načrtoval preko platfome https://prevozi.si/.
To pa je le en primer konkretnih transformativnih aktivnosti, ki jih sproži natančno merjenje ogljičnega odtisa. Želim si, da bi mi pri planiranju mojega naslednjega dopusta pomagali tudi ponudniki turističnih storitev. Danes jih tako razmišlja le peščica.
Skrito v raju, moje osebno priporočilo
Če vas zanima, na katerem hrvaškem otoku overturizem še ni premagal avtentičnosti in zdravega občutka za mero, vam tega ne izdam. Bojim se, da bo temu kmalu sledila dokončna turistična okupacija. Na Hrvaškem je 1246 otokov, od tega jih je 66 naseljenih. Nekateri med njimi kljub skušnjavi ostajajo spoštljivi do prihodnosti na otokih. Takšni »humble« mediteranski raji, so vsaj zame najbližje petzvezdičnemu turizmu, ki ga največkrat povezujejo z otokom Hvar in sledilcema Korčulo in Visom. Kljub overturizmu je nekaj otokov še vedno skritih v raju.
