Photo: SEECult

Tečemo zadnji krog maratona

Skoraj dvajset let traja moje potovanje do okolju bolj prijaznih dogodkov. Od takrat se je marsikaj spremenilo, še vedno pa me presenečajo kolegi, ki svoje pomanjkljivo poznavanje področja kompenzirajo z velikim egom in izjavami v slogu, da so dogodek organizirali brez papirja in net zero.

Če v to nesrečno kombinacijo dodamo še sajenje dreves in všečne besede kot so carbon neutral, net zero, carbon zero in carbon negative events, dobimo eksplozivno kombinacijo zelenega zavajanja, ki največkrat ni zavestno in namerno. Na eni od zadnjih konferenc, kjer sem sodeloval kot govorec, tega ni manjkalo in je hkrati postalo zelo moteče.

Tisto, kar pove nekdo v angleščini z znanim Slavoj Žižek vzhodnoevoropskim naglasom, ni primerljivo z nekom, ki o tem govori v British English.

Dolgo sem se glede tega držal nazaj in največkrat nisem postavljal vprašanj, ki so se mi pri tem porajala. Na primer o kredibilnosti trajnostnih certifikatov, ki so nas preplavili in končali celo v nacionalni Zeleni shemi in podobnih piramidnih sistemih. Čeprav smo zasebno o tem pogosto debatirali, sem se raje ugriznil v jezik, kot da bi o tem javno spregovoril. V javni razpravi so namreč največkrat sodelovali prav kolegi, ki so govorili o svojih shemah in veličini. Ob tem sem opazil, da marsikdo ponavlja že znane ideje v novi preobleki. Ob tem se je pogosto zgodilo, da je ideje zlorabil s pozicije moči, ki je lahko akademska, organizacijska, simbolna in celo spolna. Tisto, kar pove nekdo v angleščini z znanim Slavoj Žižek vzhodnoevoropskim naglasom, ni primerljivo z nekom, ki o tem govori v UK English.

ljubljana_sustainable
Photo Credit: TheMayor.Eu

Trajnostna kriptoamnezija

Na področju trajnosti se ves čas dogaja znan fenonem kriptoamnezije. Najbolj preprosto jo lahko opišemo kot nenamerno plagiatorstvo, kjer ljudje zmotno mislijo, da je ideja, ki jo izražajo, njihova izvorna, v resnici pa pride iz podzavesti. Najbolj pogosto se to kaže pri uporabi besed kot so green, netzero, zerowaste, sajenje dreves in podobno. Do tega v industriji srečanj gojimo (pre)visoko stopnjo tolerance. To delamo celo v primerih, ko je že iz letala vidno, da gre za zavajanje ali preprosto »bullshit«. Tak primer je recikliraje imenskih priponk, ki zares ne rešuje ključnih problemov na tem področju. Najbolj izrazito pa je v poplavi priročnikov za organizacijo trajnostnih dogodkov, ki so od začetka do konca prepisani iz različnih virov, brez navedbe avtorstva. Večina avtorjev misli, da je to OK in ni problematično. K temu nas podžiga tudi umetna inteligenca, s katero vprašanje avtorstva, kredibilnosti in zaupanja dobiva nove dimenzije.

Matematika je zadnja obramba pred zelenim zavajanjem

Zaradi trajnostne kriptoamnezije je še bolj pomembno, da na področju organizacije regenerativnih dogodkov sledimo matematiki in binarnemu sistemu. To preprosto pomeni, da začnemo namesto nabiralništva certifikatov striktno meriti produktni ogljični odtis. To od nas jasno in glasno zahtevajo potrošniki, zlasti tisti iz generacije Z in Alfa. Ko smo to vprašanje zastavili fokusni skupini, se je pokazalo, da jim je bolj malo mar za certifikate, želijo pa jasno informacijo o ogljičnem odtisu produkta, tudi turističnega. To so že dognali proizvajalci različnih izdelkov, še najbolj v t.i. sektorju outdoor športne opreme. Pa tudi v avtomobilski, živilski, kozmetični industriji in še marsikje.
Zlati standard, ki ureja to področje, je GHG protokol. Ta ne omogoča kriptoamnezije, temveč zelo natančno predpisuje, kako izmeriti tri obsege emisij. Če jih prevedemo v svet organizacije dogodkov:

  • Obseg 1: Neposredne emisije, ki jih organizacija proizvaja sama (lastna vozila, energija za
    projektno pisarno, procesne emisije..), kategorija 1 po ISO 14064-1
  • Obseg 2: Posredne emisije, ki nastanejo iz kupljene energije (raba električne in toplotne
    energije na prizoriščih, …), kategorija 2 po ISO 14064-1
  • Obseg 3: Ostale posredne emisije, ki nastanejo v vrednostni verigi organizacije (catering, namestitve, nabava blaga in storitev, mobilnost…), Kategorija 3 – 6 po ISO 14064-1

Najbolj preprosto lahko to ilustriram s primerom odločanja glede načina potovanja do Bratislave, kamor v zadnjem času pogosto potujem. V obe smeri je razdalja po cesti 846 km.


Matematika pravi takole:

Naj grem z avtom?
GHG protokol: Medium car, gasoline, 1 potnik EF=0,1847 kg CO2e/km
Moj ogljični odtis bi bil 156,26 kg CO2 / 4.45 ure

Naj grem s skupinskim prevozom GO.Opti?
GHG protokol: Vans, diesel, 6+1 potnik EF=0,2316 kg CO2e/km/6
Moj ogljični odtis bi bil 32,66 kg CO2 / 5.15 ure

Naj grem s Flixbusom?
GHG protokol: Coach, diesel, 30 potnikov EF=0,0273 kg CO2e/passenger km
Moj ogljični odtis bi bil 23,10kg CO2 / 6.05 – 7.40 ure

Naj grem z vlakom?
GHG protokol: Rail international, EF=0,0045 kg CO2e/passenger km
Moj ogljični odtis bi bil 3,81 kg CO2 / 7.25 – 9.16 ure

Če bi šel lahko z letalom -direktni let (602 km)
GHG protokol: Short haul flight, EF=0,1859 kg CO2e/passenger km
Moj ogljični odtis bi bil 111,92 kg CO2 + pot do letališča / 0,51 ure

Ko začnemo razmišljati in delovati binarno, potem se slika nenadoma razjasni in nam omogoča tudi ustrezno transformativno vedenje, oziroma prave odločitve. Če imam dovolj časa, se na pot odpravim z avtom, če pa se mudi, je optimalna rešitev Go.Opti itn.

go_opti
Photo: Go.Opti

Avtentiš trajnostni dogodki

Ko je v Ljubljani pred kratkim gostoval legendarni Klaus Raasted, oče doživljajskega marketinga, je požel navdušenje s svojo teorijo o avtentičnih ali »avtentish« doživetjih. Zelo slikovito je pokazal, da je avtentičnost največkrat preveč radikalna in brutalna in se zato raje zatekamo v avtentiš doživetja. Pomislite ali bi svoj dopust prespali v pravi afriški bušmanski koči brez elektrike in stranišča, ali raje njeni afro imitaciji, ki se ji danes reče glamping. Še najmanj problemov je s fake avtentičnostjo, ki se ne pretvarja, da je avtentična kot je npr. Dysneland, Gardaland in drugi …landi.

Zadovoljili smo se z avtentiš trajnostjo, z malimi koraki, zelo pogosto kriptoamnezijo in iskanjem preprostih bližnjic.

Nekaj podobnega se je leta dogajalo na področju trajnostne organizacije dogodkov. Zadovoljili smo se z avtentiš trajnostjo, z malimi koraki, zelo pogosto kriptoamnezijo in iskanjem preprostih bližnjic. Takšen primer je osredotočenost na odpadke na dogodkih, brez razumevanja holistične slike dogodka. Slednje podpirajo tudi nekatera orodja in svetovalci trajnostne transformacije, ki celoten proces poenostavljajo do bizarnosti, ali pa povsem nezavedno fabricirajo podatke in dejstva.

Prava avtentična regenerativna organizacija dogodkov namreč zahteva, da izmerimo in razumemo vse štiri dimenzije trajnostne organizacije dogodkov:

  • Trajnostnost dogodka – izmerjen ogljični odtis za celotni življenjski cikel vašega dogodka (event LCA)
  • Regenerativnost dogodka – izmerjen kratkoročni vpliv (impact) dogodka s pomočjo SDG matrike
  • Transformativnost dogodka – izmerjen dolgoročni vpliv (legacy) dogodka s pomočjo ESRS matrike
  • Kreativnost dogodka – izmerjene kreativne aktivnosti, ki so pogoj za trajnostno in regenerativno transformacijo.

Osnovni etični princip, ki ga moramo poleg standardov upoštevati vsi, je poštenost. Po tem principu je treba trajnostne dogodke organizirati, izvesti, izmeriti in poročati pošteno, na zaupanja vreden način in skladno s standardi, praksami in vrednotami naročnikov dogodkov.

Če v šank debatah radi pokritiziramo Evropsko unijo zaradi neučinkovitosti in birokracije, pa je vsaj v tem primeru odigrala pozitivno vlogo. Saj poznate tisto paradigmo, da Amerika inovira, Evropa regulira in Kitajska kopira. Ta že dolgo ne drži več, vsaj na tem področju pa je Evropa odigrala ključno vlogo z ESRS standardom o trajnostnem poročanju. Kot sem že večkrat zapisal, je standard in CSRD direktiva temeljito premešala pravila igre. Ker mu sledi vedno več naročnikov dogodkov (zlasti korporativnih), se bo, upajmo, kmalu končalo obdobje avtentiš in fake trajnostnih dogodkov. S tem pa se bo močno zmanjšalo tudi število primerov zelenega zavajanja.

klaus_raasted
Photo: Marko Delbello Ocepek

Zero bullshit

Moja pot do iskrenega orodja se je začela že nekaj let nazaj. Danes bi moj prompt ChatGPT-ju na začetku poti izgledal nekako takole:

  • Katero orodje za trajnostno organizacijo dogodkov je genuine, not fake
  • Katero orodje za trajnostno organizacijo dogodkov je legit, not unofficial
  • Katero orodje za trajnostno organizacijo dogodkov je authorized, not unauthorized

Osebno sem vsa ta vprašanja v svojo črno beležnico zapisal pod kategorijo Zero Bullshit. Sledilo je testiranje številnih orodij, kalkulatorjev in priporočil. Vedno je nekaj manjkalo, zato smo se odločili za lasten razvoj. Nastalo je orodje Planet Positive Event, ki odgovarja na sedem pravljičnih izzivov:

1. Izziv nenatančnih kalkulatorjev ogljičnega odtisa
2. Poročanje v skladu s pravno zavezujočimi standardi ESRS
3. Izziv zbiranja podatkov za izračun ogljičnega odtisa dogodkov (zlasti Scope 3)
4. Pomanjkljiva baza znanja
5. Slaba vizualizacija rezultatov
6. Ocene brez zunanje presoje
7. Merjenje regenerativnih učinkov

Te dni smo z orodjem izmerili enega izmed najbolj zahtevnih športnih dogodkov dosedaj. Lepo je videti pozitivne reakcije naročnikov in navdušenje nad zaključnim poročilom. Upam, da bodo temu primeru sledili tudi drugi v naši industriji in da se bliža konec avtentiš trajnostne organizacije. Ob takšnem poročilu tudi najbolj glasni jagenjčki v industriji obmolknejo.

Maratonska vizija

V Ljubljani smo si namreč zastavili maratonsko vizijo, ustvariti gibanje za odgovorno organizacijo dogodkov, ki bo temeljilo na merjenju direktnih, posrednih, multiplikativnih in regenerativnih učinkov. Hkrati pa spodbujati organizacijo dogodkov v okviru planetarnih mej z mislijo na dobrobit vseh. Zamislite si svet, kjer namesto preštevanja hotelskih namestitev raje merimo ali je destinacija, v kateri poteka dogodek, po njem v boljšem stanju, z dolgoročnim pozitivnim vplivom na skupnost. Kjer ustvarjamo dogodke usmerjene v prihodnost. Saj gre na koncu za prihodnost in za generacijo Z in Alfa. Na njih moramo misliti, ko organiziramo dogodke danes. Zato naivno in optimistično verjamem, da tečemo zadnji krog maratona. Upamo, da bodo to čimprej dojeli tudi kolegi oglaševalci. No more bullshit, kolegi!

Join our newsletter!

Subscribe to our newsletter and stay up-to-date with the latest updates from Kongres Magazine.