Himna ljubezni (L’Hymne d’Amour)
Z vidika strokovne javnosti pa je od petka, 29. novembra dalje tudi uradno potrjeno. Otvoritev olimpijskih iger je brez dvoma najboljši dogodek leta 2024 in zasluženi zmagovalec v več kategorijah tekmovanja BEA World (The Best Event Awards 2024).
O tem smo se skoraj enoglasno strinjali skoraj vsi udeleženci tekmovanja, ki neprekinjeno poteka 19. let in velja za oskarje naše industrije. Legenadarni Thierry Reboul, Executive Director for Creative Branding and Ceremonies Paris 2024 in Philippe Castanet, COO podjetja Paname 24, sta naredila precej korakov do odra, saj sta bila na njem kar petkrat (če je moje štetje pravilno). Krona je bila nagrada Iconic Event Award, ki jo prejmejo izjemni dogodki, neprimerljivi z ostalimi na tekmovanju. Takšnimi, ki gredo v zgodovino. Oba smo nagradili s stoječimi ovacijami.
Veliko o našem navdušenju pove simpatičen in nagajiv komentar enega od kolegov pod fotko s Thierryjem: “Michael Jackson naše industrije”.
Vse pa je postavil na svoje mesto jutranji pogovor med ustanoviteljem tekmovanja Salvatorjem Sagonejem, predstavnikom 27 Names, Patrickom Roubroeksom in Thierryem. Ta je po mojem mnenju prepričal tudi največje skeptike. Thierry je profesionalec od glave do pete in je tudi s svojo osebno integriteto dosegel, da je dogodek izpadel tako kot smo ga doživeli: raznoliko, ekstravagantno, inkluzivno in preprosto spektakularno. To je pojasnil s svojo obsedenostjo z drugačnimi dogodki. Poudaril je, da ne zna delati istih dogodkov kot drugi in je preprosto obseden z iskanjem novih drugačnih modelov in rešitev.
Pogovor je potekal v novem formatu, ki si ga je zamislilo združenje najboljših evropskih agencij 27Names. Izvedeli smo marsikaj iz zakulisja šova, ki je potekal v 12 delih in na katerem je sodelovalo okoli tri tisoč plesalcev, pevcev in drugih umetnikov, ki so občinstvo zabavali z obeh bregov reke v dolžini šestih kilometrov. Skupaj je pri izvedbi projekta sodelovalo več kot 20.000 profesionalcev. Izvedeli smo tudi, kako jim je kljub celi vojski sodelavcev uspelo pred mediji zadržati skrivnosti programa. Kako so ponoči testirali ikoničnega mehanskega konja na Seni in neopazno preizkušali balon z olimpijskim ognjem v enem od pariških parkov. Zanimivo je bilo slišati, da je imel režiser Thomas Jolly pri režiji relativno proste roke. Pot kreativnosti je bila odprta. Model, kako so se lotili organizacije dogodka pa bo šel po mojem mnenju v zgodovinske knjige. Za potrebe dogodka je nastalo projektno podjetje Paname24, v katerem so se povezala podjetja Auditoire, Havas Events, Ubi Bene, Obo in Double 2. Lahko bi rekli, da je najboljše, kar Francija na tem področju ponuja, povezal epski projekt. To pa je odličen šolski primer »coopetiton-a«. Posebna zgodba je trajnostna organizacija dogodka, ki bo z natančnim merjenjem impacta in legacy-ja tudi model za prihodnje organizatorje iger. Zato nestrpno pričakujemo njihovo poročilo in vse izmerjene regenerativne učinke.
Pet točk, ki so me prepričale
Transformativnost
Z dogodki bi morali spreminjati svet na bolje, vplivati na udeležence k transformaciji, pokazati pot. Kot je dejal eden od nagrajencev tekmovanja Wouter Boits iz agencije Oval, je v svetu, kjer vedno bolj prevladujejo ostri robovi, potrebno nekaj ovalnega. Pariški dogodek je bil točno to in je svojem bistvu izven okvirjev tako v dramaturškemu kot vsebinskemu smislu. Vidi se, da ga je režiral gledališki režišer, ki je z dogodkom želel doseči gledališko katarzo. Ne strinjam se s kolegi, da je šlo za televizijski format dogodka. Zame je bil to teater v najbolj žlahtni obliki, ki je povezal dva svetova (live in online). Režiser Thomas Jolly je radikalen premišljevalec sveta, ki nam je ponudil različne interpretacije običajno konvencionalnega stadionskega formata. Organizatorji pa nismo zgolj izvajalci, temveč sokreatorji zgodbe. To sporočilo postavlja event agencije v sam center kreativnih industrij.
Inkluzivnost
Pozicijski slogan iger »Games wide open« ne potrebuje komentarja in povzema vse, kar so organizatorji želeli sporočiti z lokacijo dogodka. Otvoritev, športnike, politike, sponzorje so iz varnega stadionskega mehurčka spravili ob bregove Sene v srce francoske prestolnice. Tako je običajno zaprt dogodek postal bistveno bolj dostopen. Kako težko so to sprejeli policisti in varnostniki, je osebno pojasnil Thierry. Pogum za izbor tako posebnega prizorišča si zasluži pohvale tudi z varnostnega vidika. Inkluzivnost pa je še posebej prišla do izraza na otvoritveni svečanosti paraolimpijskih iger. Dogodek je zasnoval švedski koreograf Alexander Ekman in v svet ponesel jasno sporočilo, da inkluzivnost ni samo beseda ali trend, temveč lahko posamezniki s posebnimi potrebami postanejo zvezde umetniškega programa in športa. Radikalen pristop organizatorjev je tudi na tem področju deloval izrazito transformativno.
Raznolikost
Dogodek je slavil svobodo in raznolikost in to je ponazarjala tudi maskota iger, frigijska čepica, simbol francoske revolucije. Francoski duh se zdi danes precej razklan, vsaj za nekaj dni pa je bilo geslo “liberté, égalité, fraternité” (svoboda, enakost, bratstvo) v ospredju celega sveta. K temu je prispevala tudi eklektična otvoritvena svečanost s svojo barvitostjo, odprtostjo in enakostjo med spoloma, pa tudi odkrito borbo za pravice skupnosti LGBTQ+. Po svojih najboljših močeh je dogodek posegel v intimna čustva gledalcev, predstavil raznolikost države, ki pogumno sprejma svojo zgodovino, dediščino in združuje različne kulture v prihodnosti. Olimpijski duh je oživel v novi postmoderni podobi. Mesto luči je svetilnik svobode in ni samo šik in šarm, temveč prostor dialoga o prihodnosti sveta, pa tudi o prihodnosti naše industrije.
Radoživost
Organizatorji dogodkov moramo biti radoživi, znati raziskovati, biti radovedni tako, kot so radovedni otroci. Čustva kot so sreča žalost, melanholija, obup ali jeza niso iz mode in se jih ne smemo sramovati. Veliko tega smo doživeli skozi glasbo, kostumografijo, rekvizite, posebne učinke in multimedijo. Glasbena špica bo še dolgo odzvanjala. Organizatorji so nam pokazali, da je dobro nositi in negovati otroka v sebi in verjeti v čudeže. Včasih je dobro, da nimamo vedno plana B, saj je potem možen samo scenarij A, je povedal Thierry. Bi si sam želel živeti v svetu, ki nam ga slikajo ekrani in mediiji ali takšnemu svetu svobode, kot nam ga je narisal Thomas Jolly? Odgovor je vsaj zame jasen.
Himna ljubezni
Izvedba Himne ljubezni Celine Dion (L’Hymne d’Amour) je bila vrhunec skoraj štiriurne predstave, ki so ga težko pričakovali vsi, ne glede na to ali so njeni oboževalci ali ne. Celine nam je pokazala, da poleg talenta potrebuješ veliko znanja in trdne volje za nastop v težkih deževnih razmerah. Na svoj način njen nastop ponazarja delo organizacijske ekipe. Na poti do vrha je potrebno premagati marsikaj, tudi muhasto vreme. Dan otvoritve je zgodovinsko najbolj suh in sončen dan v francoski prestolnici. Da ljubezen premaga vse so dokazali vsi tudi najbolj muhasti izvajalci, ki so zaradi ideje, energije in morda celo ustvarjalne norosti premagali dež. S Celine Dion in Lady Gaga na čelu.
PS: Na tekmovanju nismo slavili samo najbolj ikoničnega projekta, temveč najboljše dogodke na svetu v 30 kategorijah. Letos so organizatorji prejeli rekordnih 463 prijav iz 35 držav. V veliki finale se je uvrstilo več kot 160 dogodkov. Kakovost del je bila izjemna, več o delih, ki so sprožili našo pozornost pa zapišemo kmalu v posebnem poročilu po dogodku. Svečana razglasitev na odru dvorane centra Auditorium Parco Della Musica Ennio Morricone je pokazala, da je naša industrija v vrhunski izvedbeni in kreativni kondiciji, naša regija pa postaja nova zvezda evropske industrije srečanj.
Uredniški članek je napisal Gorazd Čad