SKRITI KONGRESNI GOST: Sava Centar

• • Odprt: 1977, prenovljen v letih 2023 and 2024 (Modra dvorana)
  • Število dvoran: 46 dvoran
  • Površina: 18.000 kvadratnih metrov
  • Največja dvorana: 1250 kvadratnih metrov (glavna dvorana)
  • Največja kapaciteta dvorane v kino postavitvi: 4050
  • Kategorija: Kongresni center 

Ko se danes čudimo Beogradu na vodi, ki radikalno spreminja veduto mesta, pozabljamo, da je mesto nekaj podobnega doživljalo sredi sedemdesetih. Urbana legenda pravi, da je bil Tito po vrnitvi s konference OVSE v Helsinkih leta 1975 navdušen nad legendarno Finlandio, ki jo je zasnoval še bolj legendarni arhitekt Alvar Aalto. Sledila je odločitev za izgradnjo najboljšega in najbolj grandioznega kongresnega centra, ki jo je Tito zaupal arhitektu Stojanu Maksimoviću. Ta je imel proste roke, da sodeluje z najbojšimi strokovnjaki in na praznem zemljišču Novega Beograda ob vhodu na legendarni most Gazela zgradi Sava Center. Novi Beograd je bil takrat simbol nove družbe in izložba znanja na področju urbanizma, arhitekture in gradbeništva. S Sava centrom pa se je iz pretežno spalnega naselja transformiral v novi center družabnega in kulturnega življenja.

Gradnja je potekala v dveh fazah, prva je bila zaključena 14. maja 1977, druga pa junija 1978. Vmes je preteklo mnogo Save, romantična ideja, da bo zgradba prispevala k miru in sodelovanju v svetu, se je v veliki meri uresničila na številnih kongresih, koncertih in dogodkih, ki so zaznamovali ta del sveta. Vmes je Sava center v simboličnem in fizičnem smislu postal svojevrsten prehod iz starega v novi Beograd in obratno. Mogočni totem z logotipom legendardne inštitucije tudi po prenovi ostaja na svojem mestu kot nekakšen svetilnik modernizmu. Stavba je bila že kmalu po izgradnji ocenjena kot kakovostni vrh tistega časa in svojstven mejnik, arhitekt pa je bil nominiran za arhitekturne oskarje – Pritzkerjevo nagrado. Tudi zaradi tega so Sava center razglasili za arhitekturno dediščino. To je bil ključni izziv rekonstrukcije centra, ki ga je Delta Holding začel leta 2020 in v katero je vložil 118 milijonov evrov. Ta del mesta je danes zasijal v novi luči, brez običajnega radikalnega poseganja v izjemno originalno in avtorsko arhitekturo.

Naj začnemo z letalsko dostopnostjo. Beograd je v regiji z naskokom najbolj prometno EX-YU letališče. Glede na ACI Airport index je Beograd na prvem mestu z indeksom 2331, sledi Zagreb z 2124, vedno bližje pa je tudi večjim konkurentom npr. Budimpešti (3378) in Bukarešti (2980). To je odlična popotnica za razvoj prenovljenega kongresnega centra. Zaradi lege Sava Centra je namreč dostop z letaliča do centra enostaven in vam vzame največ od 20 do 40 minut, odvisno od gostote prometa v srbski prestolnici. Ta se sooča s klasičnimi problemi mesta ob dveh rekah, ki mu glavno kritično točko prometa predstavljajo mostovi čez reko Savo. Zaradi njih in ne najboljšega javnega prometa je prometna gneča v tem mestu velik izziv. Zato je novica o pospešeni gradnji treh linij beograjskega metroja velika in pomembna novica. Še posebej zato, ker napovedujejo, da bo prva trasa obratovala že leta 2030. Do takrat pa boste morali za ceno točnosti k vašemu potovanju dodati dobre pol ure vašega časa. Na srečo je Sava Center v Novem Beogradu, kjer je promet bolj tekoč in kjer so zares dobro poskrbeli za parkiranje. Na lepo urejenem parkirišču je 1400 parkirnih mest, tudi v okolici je prostora dovolj. Pot do starega mesta vam bodo skrajšali simpatični taksisti, ki znajo vašo pot prijetno začiniti z balkanskim šarmom in vam vsaj načeloma ne bodo spraznili denarnice. Če radi pešačite in se rekreirate, je lokacija centra idealna. Bližnje Ušče se zdi kot rekreativni raj in zato je pametno, da v primeru, da vaš dogodek poteka v Sava centru bookirate enega od hotelov v bližini. Možnosti je veliko, kmalu pa pride v t.i. Delta District še hotel Intercontinental, ki naj bi ga odprli leta 2026.

Gre za t.i. horizontalno arhitekturo, kjer je bilo za objekt ob izgradnji praktično neomejeno prostora

Sava Center se nam je vedno zdel kot nekakšna vesoljska ladja iz Vojne zvezd, ki je slučajno pristala v tem novem delu Beograda. Ta izjemna futuristična zgradba, ki je znana tudi kot steklena palača, nosi izrazit avtorski podpis Stojana Maksimovića, legendarnega jugoslovanskega arhitekta, ki je na 120.000 kvadratnih metrih zasnoval svojstven arhitekturni manifest. Sava Centar je postal model pametne moderne monumentalne zasnove kongresnih centrov. Gre za t.i. horizontalno arhitekturo, kjer je bilo za objekt ob izgradnji praktično neomejeno prostora. To se jasno vidi na simpatičnih arhivskih fotografijah razporejenih po centru. Brezčasno zasnovo centra tvorijo trije sklopi, ki so na začetku tvorili blok A-kongresni center, Blok B-Modro dvorano in hotelski del, ki je bil nekoč Hotel Intercontinetal, danes Crowne Plaza. To je bilo po gabaritih nekaj velikega in še danes je med arhitekti vroča debata ali je center zasnovan brutalistično, postmodernistično ali kot high-tech arhitektura. Ne glede na to je Sava Center uspešno preživel test časa in postal »inštitucija« tako na področju kulture kot organizacije kongresov. Če se slučajno še spomnite prvotne podobe centra, je prvo, kar boste opazili ob vstopu, zračnost in svetloba v vhodnem lobby-ju, ki je zadihal in zacvetel. Beton so povsod po stavbi očistili in zasijal je v povsem novi sodobni luči. Zato se odlično prepleta z organskimi intervencijami in na novo odprtimi prostori. Pravijo, da so renovacije zahtevnejše od novogradenj, še posebej če gre za arhitekturno zaščiteno stavbo. Rekonstrukcija zgradbe je torej želela ohraniti tisto, kar je v njem brezčasno izjemnega, a hkrati v objekt vnesti nove vrednote in tehnologije ter ga tako umestiti v sodobni čas. Sprehod skozi center je pot skozi brezčasnost arhitekture, ki je premišljena in zelo dobro prilagojena organizatorjem dogodkov.

Razlika je očitna. Namreč med Sava centrom kot javnim podjetjem in novo zgodbo, ki jo je zastavil novi lastnik Sava Centra Delta Holding. Mladostna ekipa, ki jo vodi ženski vodstveni tim na čelu s Kristino Milinčić, šteje v povprečju nekaj čez trideset let. To je vsaj po našem mnenju velika prednost, pomanjkanje izkušenj pa nadomeščajo s svetovalci, ki vsaj na papirju obvladajo ta posel. Vsekakor pa je mladostna energija velika prednost, ki se bo upajmo, obdržala kot ključna filozofija podjetja. Če pomislimo, da je ena od ključnih dejavnosti Delta hodlinga real estate, si želimo, da pri investorjih ne bo prevladala zgolj logika kratkoročnih dobičkov in bodo razumeli tudi dolgoročne multipiklativne učinke industrije srečanj. Zato Sava centar lahko postane šolski primer privatnega upravljanja kongresnega centra, ki ima v mislih širše regenerativne učinke za celotno destinacijo. Možna pa je tudi drugačna pot, ki se lahko izide v letih debelih krav, težje pa preživi v kriznih časih.

Vsekakor pa je nov poslovni model upravljanja tako pomembne inštitucije na preizkusu časa, trga in potrpežljivosti lastnikov. Po vsem kar smo izkusili ob kratkem obisku, pa je prihodnost brez dvoma svetla. Profesionalci od glave do pete bodo z vami v vseh fazah projekta. Nekaj specialcev se je naselilo tudi v poslovnem delu Sava Centra kot najemniki prostorov. Verjetno največji srbski PCO Miross je našel svoj novi dom v prenovljenem centru, ob njih je podjetje Prosound, specialisti za simultano prevajanje. Verjamemo, da bodo v prihodnje v centru še kakšni komplementarni ponudniki. Najbolj pa nas navdušuje predanost ekipe, ki je ponosna na delo v centru in to tudi pokaže. To še posebej velja za tehnični tim, ki vzbuja zaupanje, še bolj pa to velja za prodajno marketinški tim. Navdušeni smo nad tem in temu pionirskemu duhu bi morali slediti tudi ostali kongresni centri v regiji.

Vse v tem centru deluje brezčasno, kakovostno in premišljeno v skladu s potrebami organizatorjev dogodkov. 46 kongresnih dvoran je opremljenih s sodobno tehnologijo. Med njimi je tudi dvorana Immersive, ki omogoča projekcije na vse strani prostora s pomočjo visoko resolucijskih projektorjev. To je edina dvorana tega tipa v širši regiji. Posebno mesto med kongresnimi prostori ima impozantna glavna kongresna dvorana (Plava dvorana), kjer se je v nekdanji Jugoslaviji dogajala zgodovina. Spomin na nekdanje čase ohranja rdeči fotelj v prvi vrsti, kjer je običajno sedel maršal Tito.

Z rekonstrukcijo kompleksa so svojo vlogo dobile številne terase, na katere se odpirajo nekatere dvorane in sejne sobe. Na v zadnjih letih neizkoriščenih zunanjih prostorih so uredili zen vrtove, medtem ko so v nekdanjih delegatskih rezidenčnih enotah iz časa, ko ob Sava centru še ni bilo hotela, nastale manjše dvorane. Kombinacija dvoran je ena od največjih prednosti centra. 46 dvoran omogoča vzporedno organizacijo večjega števila dogodkov ali pa gostiteljstvo zelo kompleksnih znanstvenih in vladnih dogodkov. Z gotovostjo trdimo, da v tem kontekstu center nima konkurence med Dunajem in Istanbulom.

Posebej izstopa prenova Plave dvorane, ki ima kapaciteto povečano za 10% in lahko sprejme skupno 4.050 obiskovalcev. Dvorana je opremljena z najsodobnejšo tehnologijo, ki ustreza svetovnim standardom za kongresne, kulturne in umetniške prireditve. Poleg tega je postala največja kinodvorana v tem delu Evrope, opremljena z najsodobnejšim 3D platnom v regiji. V dvorani je nameščen koncertni zvočni sistem zadnje generacije francoske blagovne znamke L-Acoustics, ki izpolnjuje tehnične zahteve svetovnih zvezd. Da gre za vrhunski center, pričajo številni dogodki, ki so že in bodo potekali v Sava centru.

Malce pikolovska pripomba gre predvsem na račun spletne strani, ki je predvsem namenjena imidžu, manj pa konkretnim izzivom organizatorjev dogodkov. Težko ocenjujemo ali je to namerno ali pa gre zgolj za pomanjkanje časa po otvoritvi. Vsekakor pa bi si želeli več konkretnih tehničnih informacij in bolj pregledno možnost načrtovanja dogodkov že na spletni strani. Verjamem, da glede na veliko investicijo to ne bi smelo predstavljati prevelikega izziva. Svetovali bi tudi, da se spletna stran optimizira za mednarodne kongresne organizatorje, saj uporabniška izkušnja ni med najboljšimi, pogrešali pa smo tudi več relevantnih dinamičnih vsebin, zlasti novice, prilagojene potrebam mednarodnim organizatorjem.

Velike površine namenjene spremljevalnim razstavam omogočajo izvedbo tudi najbolj kompleksnih kongresov. 8000 m2 bi zlahka zadoščalo tudi za manjši B2B sejem. Zelo pohvalna je tudi celotna infrastrukturna podpora v smislu priključkov in logistike (dostopa za dostavo in drugega). Zato center ljubijo tudi avtomobilisti, ki svoje avtomobile v tem centru zlahka postavijo v fokus praktično kjerkoli. Funkcionalna zasnova centra je preprosto brez konkurence v regiji.

Morda najbolj pomemben del prenove zgradbe je bila energetska sanacija objekta. Na strehi objekta je 912 solarnih panelov. Verjetno najbolj zahteven del prenove je bila zamenjava več kot 7000 m2 steklene fasade, ki je zdaj trislojna in energetsko bistveno bolj vzdržna. Z vsemi ukrepi so v centru zmanjšali porabo električne energije za 50 %. Zaradi tega ima Sava Center kot eden redkih v Evropi tudi prestižni certifikat BREEAM. Pohvalne pa so še številne zelene površine, ki so jih investitorji skrbno uredili. Ta pristop k prenovi Sava centra si vsaj po našem mnenju zasluži najvišjo oceno in služi kot primer in svetilnik za druge centre v Evropi, ki so energetsko zastareli in jih čakajo podobne investicije.

Zdi se, da gre za povsem nov kongresni center, toda ime Sava Centar razkriva, da ga poznamo že dolgo. Z regenerativno prenovo in novimi načrtovanimi investicijami v tem delu mesta je Beograd dobil kongresni distrikt v dimenzijah, ki jih ni na ostalih destinacijah med Dunajem in Istanbulom, ter Milanom in Bakujem.

V svoji zasnovi je bil hibriden v smislu prepletanja kongresne, kulturne, poslovne in trgovske funkcije. Zlasti slednje je v nekem obdobju izgledalo kot nekakšen predhodnik današnjih nakupovalnih centrov. Morda najbolj fascinaten del prenove se nam zato zdi ravno to, da je arhitektom ob prenovi uspelo prečistiti in izčistiti trgovski del.

Da bo Sava Center most med severom in jugom, vzhodom in zahodom, morda danes zveni malce pretirano. Dejstvo pa je, da je bil ob svoji izgradnji prav to. Tako kot ob otvoritvi je podoba centra po prenovi opazovalce razdelila na dva tabora. Na tiste, ki so mnenja, da bi bilo dovolj, če bi center porušili in zgradili novega in na druge, ki so prepričani, da je nekoliko temeljitejši lepotno kirurški poseg uspel. Mi se prištevamo k slednjim. Vsekakor pa ga EXPO 2027 lahko pomaga izstreliti med zvezde.

Kultni imidž pa si je Sava Center pridobil tudi zaradi svoje inkluzivnosti, če hočete odprtosti, ki je bila zapisana v DNK centra. Upamo, da novi privatni lastniki ne bodo prisegali zgolj na ekskluzivnost. Dokler bo ostal odprt v regijo in svet se mu za prihodnost res ni bati. Bili so časi, ko je Sava Center tako močno pritiskal na tekmece v regiji, da mu nikakor niso mogli do živega. Se zgodovina ponavlja? To bomo videli kmalu, zagotovo pa so se karte z zaključkom prenove Sava centra v regiji močno premešale. Odgovore bo podal čas, a že zdaj je jasno, da bodo morali regijski konkurentje, ki se grejo podoben posel pošteno zavihati rokave. Sava Centar je bil zgrajen in je vrhunsko prenovljen za Champions League industrije srečanj.

KONČNA OCENA: 4.98 TRI KONGRESNE ZVEZDICE ⭐⭐⭐Kongresni center

3 KONGRESNE ZVEZDICE  ⭐⭐⭐ končna ocena od 4.81 do 5.00
2 KONGRESNI ZVEZDICI ⭐⭐ končna ocena od 4.61 do 4.80
1 KONGRESNA ZVEZDICA ⭐ končna ocena od 4.41 do 4.60