Q1: V Cankarjevem domu je pred nekaj dnevi potekala podelitev nagrad Delova osebnost leta. Kakšna je bila vaša vloga, za kaj vse ste poskrbeli? Kaj je bil največji izziv?
Delova osebnost leta je dogodek, ki ga že vrsto leto ustvarjamo skupaj z ekipo Dela. Moja naloga je bila, da sestavim program s predstavitvijo nominirancev, osmislim spremljevalni program v obliki glasbenih točk ter umestim protokolarne govore in razglasitev osebnosti leta. Poleg vsebinskega dela pa je bilo potrebno pripraviti in izvesti tudi scensko tehnični del, kar pomeni zasnovati scenografijo, vizualije, dogovoriti vso tehnično opremo, ki jo tak dogodek potrebuje in umestiti oder v prostor Velike sprejemne dvorane, kar je bil precejšen izziv. Vsak prostor nosi namreč določeno psihologijo, ki jo je potrebno upoštevati pri zasnovi scenografije kot tudi pri pripravi vsebine, da se doseže simbioza prostora, odra in publike. Kot arhitektu so mi takšni izzivi zmeraj v veselje kajti zmeraj nosijo kreativni potencial. Po vseh predhodnih pripravah pa je bilo potrebno tehnični in vsebinski del povezati v celoto s pomočjo predhodnih vaj in generalke ter na koncu dogodek tudi brezhibno izpeljati.
Q2: Cankarjev dom s svojimi 7 odri in vrhunsko tehnično opremo ponuja številne možnosti za vse vrste dogodkov, od državnih proslav, koncertov, gledaliških predstav, kongresov. Katere dvorane ste kot režiser in scenograf že preizkusili? Katera vam je najljubša in zakaj?
V 30ih letih dela sem preizkusil že vse dvorane in to večkrat. Vsaka ima svoj karakter in uporabnost ter je idealna za določen tip dogodka ali umetniške uprizoritve. Meni najljubša je Gallusova dvorana, ki je s svojim volumnom in tehnično opremljenostjo največ, kar Slovenija premore. Brez nje bi bilo odrski umetnosti prikrajšana marsikatera magičnost, ki se jo da v njej ustvariti. Tudi tehnično je po vseh letih obstoja najbolje opremljena dvorana v Sloveniji s prečudovitimi orglami.
Q3: Cankarjev dom velja za prestižno prizorišče tudi za večja slovenska podjetja, ki obeležujejo obletnice delovanja, zaključek leta, podeljujejo nagrade. Katere so največje prednosti za organizatorje?
Zagotovo različne kapacitete, ki jih dvorane nudijo in tehnična oprema ter podpora, ki jim je na voljo. Utečen način dela, ki organizatorjem olajša organizacijo dogodka ter izkušnje z različnimi prireditvami, ki jih ekipa v CD ima ter njihova pomoč, ki jo lahko nudijo. Zagotovo je pomembna tudi dostopnost do prizorišča tako za tehniko, nastopajoče in seveda za obiskovalce. Obstoječa infrastruktura je za vse organizatorje zagotovo velik plus.

Q4: Pri kakšnih dogodkih bi morali vključiti scenarista, scenografa, režiserja in zakaj?
Pri dogodkih, ki so za naročnika organizacijsko prezahtevni in pri dogodkih, za katere naročnik želi, da so izpeljani profesionalno. Dogodki so pomembno komunikacijsko sredstvo, ki pa zahteva poznavanje tako načina priprave, poznavanja lokacij ter tehničnih zmožnosti, zahtevajo veliko kreativnosti ter mojstrskega-obrtniškega znanja pri sami izvedbi. Zame je to podobno vprašanju pri katerih gradnjah bi morali vključiti arhitekta? Gre za znanja, ki jih je nekdo pridobil na podlagi študija, izkušenj, kilometrine dela, tudi učenja na napakah …
Q5: V vašem opusu pa niso le predstave in dogodki, ki jih organizirate za naročnike, temveč tudi vaši avtorski projekti. Kaj je vaš vir navdiha, ko se lotevate lastnih predstav? Imate v pripravi kakšen nov projekt?
Navdihuje me vse, kar se odvija okoli mene, česar del sem in kar ima vzajemen vpliv name. Prav tako je ena pomembnejših stvari zame v življenju, da se ne neham spraševati in izpraševati o stvareh, o katerih verjetno nikoli ne bomo dobili enostavnega odgovora. Trenutno sem polno zaseden z ustvarjanjem dogodkov. Z leti sem namreč spletel odlične odnose z mnogimi naročniki, s katerimi redno sodelujem in uspešno peljemo naše zgodbe dalje. Sicer pa je moj naslednji avtorski projekt že zastavljen, ko bo primeren trenutek pa se bo realiziral.

Q6: Na vsak dogodek ali predstavo obiskovalci vstopijo z določenimi pričakovanji. Verjamem, da se načrtovanja lotite tudi z mislijo, da boste presegli njihovega pričakovanja, da se jih vsebina dotakne in bodo še dan kasneje razmišljali in se pogovarjali o dogodku. Kako to dosežete, kateri so temeljni prinicipi, na katerih gradite?
Potrebno je spoznati in začutit tako naročnika kot publiko, kateri je dogodek namenjen. Gre za pomemben dialog ter občutek za sogovornika, da veš, kako zastaviti smernice dela in se približal pričakovanjem. Nato se začne kreativno delo, ki ga opravljam po principu mojega dela v gledališču. Velikokrat je potrebno naročnika prepričati v nekaj drugega kot ima sam v mislih, kar uspe z dobro argumentacijo. Seveda je lažje z leti, ko ima človek na podlagi minulega dela večje zaupanje naročnikov. Pri načrtovanju nikoli ne razmišljam o tem, da bi karkoli presegal in ali bodo kasneje o dogodku govorili.
Moj fokus je zgolj na dogodku. Zadovoljen naročnik in obiskovalci so posledica dobro opravljenega dela in so najboljša referenca. Temelj in specifika mojega dela je v tem, da sem »one man band«. Pri večini dogodkov poskrbim tako za vsebinski in programski del kot tudi za scensko tehnično postavitev pa tudi za finančno konstrukcijo. Pri vsem delu mi pomaga dobra prostorska predstava. Vsak dogodek, predstavo ali proslavo najprej sestavim v glavi in vsako spremembo na odru predvidim še preden pridem v prostor. Zame je to pomembno, glede na časovno omejitev pri večini dogodkov, kjer zjutraj prideš v prostor in zvečer mora biti vse pripravljeno.

Q7: Veliko govorimo o trajnosti in o tem, kako zmanjševati negativne vplive na okolje in družbo. Kako je s tem pri dogodkih? Se že uporabljajo okolju bolj prijazni materiali, se scena in kostumi reciklirajo?
Koliko se da. Še zmeraj smo odvisni od materialov, ki se jih dobi na tržišču in tukaj se pri organizaciji dogodkov lahko le posledično odzivamo na to, kar trg ponuja. Je pa ta ozaveščenost zelo prisotna pri spremljevalnih aktivnostih kot je vabljenje gostov ali pri cateringu.
Q8: Kateri dogodek, pri katerem ste sodelovali v letu 2024 se vam je najbolj vtisnil v spomin in ste nanj najbolj ponosni?
V letu 2024 je bilo kar nekaj takih dogodkov, za katerimi so ostali prijetni spomini. Predvsem zaradi lepih sodelovanj z naročniki s katerimi sem vzpostavil izjemno zaupanje, kar mi je omogočilo, da sem izpeljal dogodek kot sem si ga zamislil in s tem naročniku kot publiki omogočil posebno doživetje. Zagotovo bi izpostavil odmeven dogodek BTC 70 let, poseben dogodek za Telekom Slovenija, ki je bil pravzaprav gledališka predstava ter koncert Zavarovalnice Triglav. Za dušo pa moram omeniti tudi slovesnost ob 250 letnici Narodne univerzitetne knjižnice.
Q9: Ali lahko z nami delite 3 stvari, na katere kot ne smemo pozabiti, ko načrtujemo dogodek?
Samo tri? Žal načrtovanje dogodka ni tako enostavno😊 Lahko pa izpostavim naslednje: zavedajte se svojih sposobnosti in svojih omejitev, vprašajte, česar ne znate in poiščite si najboljše sodelavce. Od njih se namreč lahko naučite še ostalih nekaj sto stvari, ki jih je potrebno vedeti in obvladati za izvedbo dobrega dogodka.
Izvedite več o projektih Mateja Filipčiča tukaj.