Q1: Kako ocenjujete trenutno stanje na trgu incentive dogodkov?
Pri povpraševanjih opažam predvsem skrajševanje posameznih doživetij, ki sestavljajo motivacijsko potovanje. Deloma zaznavam tudi trend po malo manj intenzivnem programu, kar gostom prinaša več časa za uživanje in sprostitev na izjemnih lokacijah. Več je tudi sejemskega pristopa, ko imajo skupine na voljo več sočasnih aktivnosti, udeleženci pa se nato sami odločajo glede na svoje želje in preference. Posledično je več tudi drznosti, saj naročniki manj tvegajo z bolj specifični programi, ki niso za vsakogar (npr. »escape« programi, Sekiromet™ ipd).
Q2: Po čem se naši (slovenski) »incentive« programi razlikujejo od konkurence?
Slovenci smo v določenih segmentih doživljajskega turizma zelo inovativni. Pogosto smo prve lastovke ali pa vsaj zgodnji posnemovalci uspešnih konceptov iz tujine, vendar pa koncepte takoj nadgradimo in kmalu sami postanemo primer dobre prakse. To lahko z gotovostjo trdim vsaj za igrificirane doživljajske produkte kot so tematski večerni šovi (na primer gin&tonic show), pa tudi za »escape programe«, »murder mystery« koncepte, program metanja sekire ipd.
Q3: Kaj bi morali predstaviti incentive gostom, kakšno izkušnjo bi morali doživeti?
Doživetje naj obsega štiri ključne elemente ki so: 1) Zabava – če stvar ni zabavna, je ni vredno početi. 2) Estetika – lepota destinacije, prizorišča, celostne podobe dogodka. 3) Izobraževanje – dogodek mora gosta naučiti nekaj relevantnega. 4) Potopitev (ang. immersion) – gost mora po domače rečeno tako »pasti v dogodek«, da čas naenkrat ni več bistven (po Pine&Gilmore, The Experience Economy).
Q4: Največja tveganja na področju razvoja incentivov?
Ustvarjanje izjemnih doživetij ni enostavna reč in terja veliko časa in kreativne energije. Obenem se kar pogosto zgodi, da lastovke med incentive produkti priletijo prezgodaj, ko trg morda še ni dovolj zrel. Večja investicija v razvoj posameznega doživetja je zato pogosto precej rizična. Javnih razpisov, ki bi dejansko spodbujali razvoj incentive produktov, je žal še vedno bistveno premalo. Tisti, ki vendarle obstajajo, pa so žal preveč fokusirani na trženje in ne na zgodnji razvoj produkta.
KLJUČNA KOMPETENCA ORGANIZATORJA DOGODKOV
Q5: Kaj je po vašem mnenju ključna kompetenca organizatorja motivacijskih dogodkov?
Kreativnost. Sposobnost, da si vedno znova postavi vprašanje: »Kaj pa če…?« Le tako lahko organizator pobegne iz primeža omejujočih prepričanj, predalčkov, stereotipov in ponavljanja enih in istih konceptov, ponudnikov, programov in destinacij. Pod dežnik kreativnosti spadajo tudi sorodne in enako nujne lastnosti organizatorjev kot so: radovednost, drznost, pogum, igrivost in norčavost.
Q6: Imenujte primer odličnega dogodka, ki vas je navdušil v letu 2018/2019?
Projekt Orehovega gaja in agencije New Moment v jeseni 2018 za 500 udeležencev. Dogodek je zaznamovala obilica udobja v naravnem okolju (kavči, naslonjači, ležalniki), izjemna vizualna podoba prostora, pri kateri so izstopali dodatni beduinski šotori, izvrstno kulinarično razvajanje in zabavni program z znanimi osebnostmi kot je Bine Volčič. In nenazadnje koncert Magnifica kot vrhunec dogodka.
Q7: Predstavitev vaše najboljše »incentive« ideje?
Že desetletje in več ustvarjamo zelo posebne doživljajske programe, zato je izbira zelo težka. Morda bi izpostavil trenutno zelo aktualen Sekiromet™. Tudi nas je namreč nekoliko presenetilo dejstvo, da metanje sekire ljudi spravlja v nenavadno dobro voljo. Občutek, ko se ti sekira zapiči v mehak les je seveda izjemen. Toliko bolj, če pri tem premagaš kakšen predsodek. Na primer, da je metanje sekire težko in nevarno. Izjemno pa je tudi to, da ti z udeležbo v programu primerno naraste samozavest. S tem pa se lahko pohvali le redkokateri program.
O ŽIGI NOVAKU
Žiga Novak je strokovnjak za zasnovo doživetij za namene izobraževanja, zabave in marketinga, s čimer se profesionalno ukvarja že 15 let. Zadnjih 5 let gradi Skupino Orehov gaj, ki vključuje izobraževalno in prireditveno središče Orehov gaj, agencijo Team Building Lab, doživljajsko agencijo za otroške programe in več. Žiga je več let živel in študiral v ZDA in Veliki Britaniji ter je alumni »College of Extraordinary Experiences«, ki je novembra 2016 prvič potekal v organizaciji največjih doživljajskih inženirjev na svetu.
OSEBNO:
NAJLJUBŠA GLASBA: Dubioza kolektiv
NAJLJUBŠA KNJIGA: The experience economy (Pine&Gilmore)
NAJLJUBŠI ŠPORT: košarka
