Q1: Kaj menite, da potrebujemo kot industrija, da bi povečali tako raven ozaveščenosti kot tudi strokovnega znanja o tej temi?
Že večkrat sem zapisal, da na področju trajnostnega managementa lahko upravljaš zgolj tiste stvari, ki jih tudi meriš. Vsak profesionalen načrt najprej potrebuje analizo izhodiščnega stanja. Vsako subjektivno ocenjevanje je podobno vedeževanju. Šele z merjenjem in konkretnimi številkami pridemo do bistva oziroma do področij, ki jim moramo posvetiti največ trajnostnih prizadevanj. Številke neusmiljeno razkrivajo resnico in tudi zato se jih nabrž tako bojimo. Neprimerljivo lažje je živeti v laži kot si naliti čistega vina, kje dejansko smo. Kaj šele meriti napredek, saj je ta bistveno bolj počasen, kot običajno pričakujemo in si želimo.
Zato bi vam svetoval predvsem, da zaupate znanosti in ne govoricam in občutkom. Predvsem pa, da začnete resno meriti vse učinke dogodkov, ki so mnogo več kot samo ogljični odtis. Prava avtentična regenerativna organizacija dogodkov namreč zahteva, da izmerimo in razumemo vse štiri dimenzije trajnostne organizacije dogodkov:
• Trajnostnost dogodka – izmerjen ogljični odtis za celotni življenjski cikel vašega dogodka (event LCA)
• Regenerativnost dogodka – izmerjen kratkoročni vpliv (impact) dogodka s pomočjo SDG matrike
• Transformativnost dogodka – izmerjen dolgoročni vpliv (legacy) dogodka s pomočjo ESRS matrike
• Kreativnost dogodka – izmerjene kreativne aktivnosti, ki so pogoj za trajnostno in regenerativno transformacijo.
Dogodki imajo zares torej veliko moč, ki presega environmetal issues in je danes primarno usmerjena v družbene in ekonomske učinke in na področje impacta in legecy-ja. Zato bi dejal, da razmišljajte Beyond Carbon Footprint.
Q2: Kako pomembni so naročniki in njihova podpora pri načrtovanju trajnostnega dogodka?
Izraz eco-friendly event je skupaj z besedami green event, net zero event in carbon neutral event ena izmed najbolj zlorabljenih besed. Zato je pomembno, da organizatorji dogodkov razumemo in govorimo jezik trajnosti. V podjetjih, ki so naši naročniki, so namreč ESG oddelki, kjer so zaposleni trajnostni strokovnjaki. Slednji takšnih besed ne sprejemajo ravno z navdušenjem, še posebej pa so alergični na poenostavitve, ki jih vse prevečkrat uporablja Chapt GPT. Mnogi naročniki pa se za trajnostno organizacijo odločajo predvsem zaradi nove evropske zakonodaje. Ta je po mnenju večine evropskih podjetij pravi gamechanger in je končala obdobje trajnostnega pravljičarstva. Mnogi naročniki dogodkov so že od 1. januarja 2024 zavezani k poročanju v skladu z direktivo o poročanju podjetij CSRD (Corporate Sustainability Reporting Directive) in evropskim standardom za trajnostno poročanje ESRS. Takšnih podjetij je več kot 50.000 in organizatorji jim bodo morali zagotoviti konkretne podatke, pridobljene na dogodkih, definirati vrednostne verige in vse pridobljene informacije integrirati v sistem poročanja. To je glavni razlog, da vedno več podjetij načrtuje bolj odgovorno organizacijo dogodkov in od organizatorjev zahtevajo tudi sisteme in orodja za poročanje.
Q3: Bi lahko delili svoj “zlati seznam” dobrih praks za organizacijo dogodkov na trajnostni način?
Na to vprašanje bom odgovoril na malce drugačen način in z druge strani. Brez temeljitega poznavanja trajnosti se lahko hitro ujamete v zanko zelenega zavajanja. Zato naj bo moja zlata lista sestavljena iz nekaj tipičnih primerov zelenega zavajanja:
1. Selektivno podajanje informacij: Poudarjanje okolju prijaznih informacij, negativne pa preprosto zamolčimo. Tipičen primer je ignoriranje okoljskega odtisa prevozov na dogodek, ki lahko ustvarijo kar do 90 odstotkov vsega CO2 odtisa na dogodkih.
2. Neobstoj dokazov za trditve: Organizator zatrjuje, da je dogodek okolju prijazen, konkretnih dokazov pa ne priloži. Za začetek bi morali vsaj izračunati CO2 odtis dogodka in to podpreti z dokazom uradne inštitucije za izračun ogljičnega odtisa.
3. Nejasnost trditev: Uporaba izrazov, ki so zelo široki ali slabo opredeljeni, da jih je mogoče pravilno razumeti. Najbolj pogosta je npr. uporaba izraza, da je dogodek ogljično nevtralen (carbon neutral), brez jasne obrazložitve, kaj to dejansko pomeni.
4. Prevarantske in nepomembne oznake: Sklicevanje na certifikate in oznake, ki v resnici ne obstajajo ali zavajajo. V zadnjem času so na tem področju najbolj pogosti iskalniki zelenih prizorišč, ki nimajo nobene podlage in realne osnove. V to kategorijo sodi tudi oznaka »brez CFC-ja«, kljub temu, da so klorofluoroogljivodiki prepovedani z zakonom.
5. Poudarjanje manjšega zla: Organizacija dogodkov je do okolja neprijazna. Zato je trditev, da je nek dogodek bolj zelen od drugih, pogosto zavajajoča.
Q4: Kateri je vaš najljubši primer dobre prakse, ki odraža odgovornost v BTL oglaševanju, če ga imate in bi ga želeli deliti?
Na videz nemogoča aktivnost se zdi merjenje učinkov in ogljičnega odtisa nastopa na sejmih. V izvedbo je namreč vključenih veliko deležnikov, pa tudi trajanje takšnih dogodkov je daljše. Z orodjem Planet Positive Event smo na mednarodni borzi IBTM World izmerili ogljični odtis celotnega nastopa Slovenije. Ogljični odtis je znašal 21.162 t CO2. Poleg tega pa smo preko zelenega managerja in interkativnega zaslona anmirali več kot 1250 udeležencev borze. Navdušeni so bili nad prvič predstavljenimi preprostimi trajnostnimi namigi, povezanimi s spremembo navad udeležencev. Udeležence smo na preprost način spodbujali k spremembi potovalnih navad, prehranjevanja na dogodkih in merjenja dodane vrednosti. Prvič smo izračunali tudi emisije Scope 1, 2 in 3. Slednje so predstavljale kar 94,57 % celotnega odtisa. Ta zanimiva aktivacija je povečala zanimanje za Slovenijo za 35 % v primerjavi z letom 2023. Predvsem pa je delovala transformativno.
Q5: Glede na ugotovitve naše raziskave, je le 14 % anketirancev omenilo uporabo orodij ali drugih metod za merjenje vpliva trajnostnih dogodkov. Kako bi to komentirali?
Delno sem na to vprašanje odgovoril že v prvi točki. To me seveda žalosti. Najlažje pa situacijo ilustriram z naslednjo primerjavo:
| V PRAVLJICAH … | V REALNOSTI … |
| Na področju standardov poročanja sledimo standardu GRI, ki je odličen začetek, vendar je prostovoljen in nezavezujoč. | Od 1. januarja 2024 dalje sledimo standardom ESRS, ki so pravno zavezujoči in jih bodo morala postopno upoštevati vsa EU podjetja. |
| Računamo ogljični odtis dogodkov s kalkulatorji, ki so nenantačni in nepopolni. Posebej problematičen je izračun, ki jih standard GHG vključuje v Scope 3. | Kalkulator Planet Positive Event natančno izračuna vse tri obsege emisij in pokriva vsa področja GHG od Scope 1 do Scope 3. |
| Zbiramo podatke na zamuden način in ne poznamo logike emisijskih faktorjev. Zbiranje ni podprto s standardiziranimi obrazci za zbiranje podatkov. | S Planet Positve Event pokrivamo vseh 9 GHG področij organizacije. Zbiranje podatkov je enostavno in podprto z razumljivi obrazci. |
| Sledimo nasvetom in priročnikom, ki so generični in nenatačni. Ne zanašamo se na znanost, temveč na občutek in splošne predloge. | Zanašamo se na znanost in sledimo 335 nasvetom za trajnostno organizacijo, več kot 200 priporočilom za prihodnost in 9 zbirkam idej za lažje merjenje CO2. |
| V pravljicah imamo radi besedo ESG, ki je verjetno ena najbolj uporabljenih in zlorabljenih besed. Žal pa največkrat ne vemo, kaj pomeni in kako jo izmeriti. | ESG matrika, ki se avtomatsko generira v našem orodju, jasno in transparento predstavi dosežene KPI-je in vzpodbuja konkretne aktivnosti. |
| Cilji trajnostnega razvoja UN ali popularno SDG so del vsake trajnostne pravljice. Kaj točno pomenijo pri organizaciji dogodkov pa pravljice ne razložijo. | SDG matrika, ki se avtomatsko generira v našem orodju jasno in transparentno pokaže rezultate in izmeri njihov regenerativni učinek v EUR. |
| Strokovna zunanja presoja v pravljicah ne obstaja. Mnenje o kredibilnosti poročila je prepuščeno iniciativam in osebni presoji. | Zunanja presoja s strani neodvisnega in strokovnega presojevalca je garancija kakovosti. Zaupanja vredni ocenjevalci pa so tudi eden od pogojev ESRS. |
Moja pot do profesionalnega orodja se je začela že nekaj let nazaj. Danes bi moj prompt ChatGPT-ju na začetku poti izgledal nekako takole:
– Katero orodje za trajnostno organizacijo dogodkov je genuine, not fake
– Katero orodje za trajnostno organizacijo dogodkov je legit, not unofficial
– Katero orodje za trajnostno organizacijo dogodkov je authorized, not anauthorized
Q6: Katera so vaša osebna priporočila in prepovedi, ko začnete načrtovati dogodek?
Na to lahko preposto odgovorim s filozofijo Zero Bullshit. Takšna interna filozofija preprosto pomeni ciljno usmerjene + merljive + dosegljive + realistične in regenerativne aktivnosti za trajnostno transformacijo dogodkov.
Ob tem smo si zastavili maratonsko vizijo, ustvariti gibanje za odgovorno organizacijo dogodkov, ki bo temeljilo na merjenju direktnih, posrednih, multiplikativnih in regenerativnih učinkov. Hkrati pa spodbujati organizacijo dogodkov v okviru planetarnih mej z mislijo na dobrobit vseh. Zamislite si svet, kjer namesto preštevanja hotelskih namestitev raje merimo ali je destinacija, v kateri poteka dogodek, po njem v boljšem stanju, z dolgoročnim pozitivnim vplivom na skupnost. Kjer ustvarjamo dogodke usmerjene v prihodnost. Saj gre na koncu za prihodnost in za generacijo Z in Alfa. Na njih moramo misliti, ko organiziramo dogodke danes. No more bullshit!
Preberite si več o Planet Positive Event tukaj.
