Preprečevanje zelenega zavajanja
V medijih in strokovni javnosti zelo odmeva Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s krepitvijo vloge potrošnikov za zeleni prehod z boljšim varstvom pred nepoštenimi praksami in boljšim obveščanjem „COM(2022) 143 final”. V javnosti jo poznamo kot nova pravila EU za preprečevanje zelenega zavajanja.
Glavni izziv, ki ga naslavlja direktiva, so zavajajoči okoljski znaki ali zelene trditve, povezane z okoljskimi vplivi, dosežki ali zavezami, ki se nanašajo na blago ali poslovanje podjetij. Takšne trditve pa onemogočajo sprejemanje trajnostnih potrošniških odločitev. Tudi na področju organizacije dogodkov.
Vsako okoljsko trditev bodo morali pred objavo preveriti neodvisni tretji strokovnjaki.
Kakšna je situacija na trgu, je EU preverjala v treh raziskavah leta 2014, 2017 in zadnji, leta 2020. V študiji iz leta 2020 je bilo ugotovljeno, da znaten delež okoljskih trditev (53,3 %) vsebuje nejasne, zavajajoče ali neutemeljene informacije o okoljskih značilnostih izdelkov v EU in v številnih kategorijah izdelkov. Analiza je pokazala, da je bilo 40 % trditev neutemeljenih.
Te rezultate je potrdil tudi pregled, ki so ga novembra 2020 opravili organi za sodelovanje na področju varstva potrošnikov. Organi so ocenili 344 trditev o trajnostnosti, in menili, da v več kot polovici primerov (57,5 %) trgovec ni predložil zadostnih elementov, na podlagi
katerih bi bilo mogoče presoditi o točnosti trditve.
Direktiva bo stopila v veljavo septembra 2026. Že prej pa velja upoštevati temeljno načelo predhodnega preverjanja izrecnih okoljskih trditev. To preprosto pomeni, da bodo morali vsako okoljsko trditev pred objavo preveriti neodvisni tretji strokovnjaki.
Premišljene izjave
V obdobju priprave nove zakonodaje je prišlo do epiloga nekaterih odmevnih sodnih primerov. Ti so danes del sodne prakse:
– Sodišče v Amsterdamu je odločilo, da je KLM zavajala z oglasi o okoljski nevtralnosti (Bodi heroj, leti CO2 ZERO). Evropska potrošniška organizacija je v nadaljevanju prijavila 17 letalskih družb zaradi zelenega zavajanja.
– Sodišče v Kaliforniji je ugotovilo, da je FIJI Water zavajala z izjavo o ogljični nevtralnosti in izravnavanju 120 odstotkov emisij. Šlo je za zavajajočo trditev, vezano na financiranje spornih offset projektov, ki niso bili v celoti realizirani.
– Global Witness je Shell obtožila zavajanja vlagateljev, saj je plin prikazoval kot obnovljivi vir. Prav tako je lažno trdil, da zmanjšuje ogljično intenzivnost z ogljičnimi dobropisi.
– Evropska potrošniška organizacija je pozvala k preiskavi zavajajočih okoljskih trditev o plastenkah, saj niso v celoti 100 % reciklabilne. Plastenke so namreč sestavljene iz različnih komponent, vključno z etiketo, tiskarskami barvami, ki jih ni mogoče reciklirati. Takšne trditve so torej zavajajoče.
– KlimaAllianz je sprožila postopek proti svetovni nogometni zvezi FIFA, ki je svetovno prvenstvo v Katarju oglaševalo kot podnebno nevtralno. Ugotovili so, da je bil izračun podnebne nevtralnosti pomanjkljiv in ni vključeval vseh izpustov TPG.
Za organizatorje dogodkov je zelo pomembno, da zakonodajo striktno spoštujemo in že v začetni fazi pazimo, da bodo vse izjave usklajene in dobro premišljene. Posebej pomemben je člen 3, ki govori o utemeljitvi izrecnih okoljskih trditev. Za dogodke so posebej pomembne naslednje zahteve, ki jih bo projekt moral izpolnjevati (izvedena mora biti ocena):
- temelji na splošno priznanih znanstvenih dokazih, uporablja točne informacije in upošteva ustrezne mednarodne standarde;
- dokaže, da so okoljski vplivi, okoljski vidiki ali okoljska uspešnost, ki so predmet trditve, pomembni z vidika življenjskega cikla;
- če je navedena trditev o okoljski uspešnosti, upošteva vse okoljske vidike ali vplive na okolje, ki so pomembni za oceno okoljske uspešnosti;
- ugotovi, ali izboljšanje okoljskih vplivov, okoljskih vidikov ali okoljske uspešnosti, na katere se nanaša trditev, povzroča znatno škodo v zvezi z okoljskimi vplivi na podnebne spremembe, porabo virov in krožnost, trajnostno rabo ter varstvo vodnih in morskih virov, onesnaževanje, biotsko raznovrstnost, dobrobit živali in ekosisteme;
- vse uporabljene izravnave emisij toplogrednih plinov loči od emisij toplogrednih plinov kot dodatne okoljske informacije, navede, ali so te izravnave povezane z zmanjšanjem ali odvzemi emisij, ter opiše, kako imajo izravnave, na katere se opira, visoko integriteto in se pravilno izračunajo, da odražajo zatrjevani vpliv na podnebje.
Nenazadnje se velja opreti tudi na zdravo pamet.
Udeleženci dogodkov vam bodo verjeli in zaupali le, če bodo vaše trditve stvarne, utemeljene in podprte s preverljivimi dokazi. Posebej se izogibajte uporabi nejasnih izrazov, kot so trajnostno, zeleno, eko. Ti pojmi so pogosto premalo opredeljeni, subjektivni in odvisni od konteksta – kar pomeni, da lahko pri različnih ljudeh vzbudijo povsem različna pričakovanja. Brez jasne razlage in konkretnih dokazov hitro izgubijo svojo težo in postanejo prazne fraze. Namesto splošnih oznak raje navedite konkretne ukrepe ali podatke, ki podpirajo vaše trditve – na primer: »Catering bo na dogodku zagotovil obroke izključno iz lokalno pridelanih sestavin« ali »Uporabljamo energijo iz certificiranih obnovljivih virov«.
Ker te izraze vsak razume po svoje – pogosto zelo različno – lahko hitro postanejo zavajajoči.
Kaj bi denimo rekli ob naslednjih izjavah:
- »Na dogodek s prestižno, trajnostno, zeleno, električno limuzino brez izpustov«
ali - »Z električnimi vlaki po Sloveniji 100 % brez CO₂«?
Prav takšnim trditvam bo kmalu naredila konec nova evropska direktiva, zato si jo skrbno preberite in preučite: EUR-Lex: Direktiva o okoljskih trditvah (Green Claims Directive).
