So to resnično najboljša mesta za dogodke?

Naj bo že na začetku popolnoma jasno, da ne bo nesporazuma. Eventex je nedvomno zgodba o uspehu, ki si zasluži spoštovanje. Tekmovanje je postalo pomemben del globalne industrije srečanj in dogodkov ter učinkovita platforma za prepoznavanje kreativnosti, inovativnosti in odličnih projektov. Z digitalnim pristopom je na marsikaterem področju demokratiziralo svet strokovnih nagrad in spremenilo pravila igre. Za to si ekipa Eventexa zasluži iskreno priznanje. Big respect.

Toda uspešno tekmovanje in verodostojna lestvica najboljših destinacij nista nujno ista stvar. Meja med njima je tanka, pogosto skoraj nevidna. Prav zato si najnovejši Eventexovi lestvici mest in držav zaslužita nekoliko natančnejši pogled.

Lestvici Eventex Top 50 Cities 2026 in Top 50 Countries 2026 sem vzel pod drobnogled na pobudo partnerja, ki sodeluje pri našem projektu Meetings Star. Prosil me je za neodvisno strokovno mnenje. Razlog je preprost: primerjalno metodologijo kongresnih destinacij razvijamo, preverjamo in izvajamo že devetnajst let. V tem času smo se naučili predvsem tega, da hudič ni v številkah, temveč v načinu, kako jih izberemo, obtežimo in razlagamo.

Na prvi pogled deluje Eventex Index zelo resno. Skoraj znanstveno. Navsezadnje se imenuje indeks, temelji na objavljeni metodologiji in operira z impresivnimi številkami.

Zajema 3.851 prijav iz 79 držav v treh izvedbah tekmovanja Eventex Awards. Vse to zveni prepričljivo. Toda ali indeks res meri tisto, kar bo iz njegovega naslova in promocijske komunikacije razumela večina javnosti?

Ko sem lestvici prebral še enkrat, se mi je zastavilo preprosto vprašanje: ali lahko mesto razglasimo za najboljšo destinacijo za dogodke samo zato, ker je v sistemu enega nagradnega tekmovanja zbralo največ točk?

Eventex ne razvršča mest po njihovi celoviti kakovosti za organizacijo dogodkov. Razvršča jih po številu točk, ki so jih na podlagi rezultatov treh izvedb Eventex Awards zbrali njihovi dogodki, prizorišča in destinacije. To je legitimna, vendar bistveno ožja primerjava.

Metodologija temelji na rezultatih izvedb Eventex Awards 2024, 2025 in 2026. Pri mestih se točke seštevajo iz treh virov: nagrajenih dogodkov, nagrad v kategorijah za prizorišča in nagrad v destinacijskih kategorijah. Vsak nagrajeni dogodek se v posamezni izvedbi upošteva samo enkrat, in sicer z najvišjo osvojeno nagrado. Če je potekal v več mestih, se točke pripišejo vsakemu mestu gostitelju. Nagrada lokalnega prizorišča šteje trikrat, destinacijska nagrada, ki jo prejme mesto ali lokacija znotraj njega, pa petkrat. Točke za platinaste, zlate, srebrne in bronaste nagrade iz leta 2026 so dvakrat višje kot za enake nagrade iz let 2024 in 2025. Grand Prix je v tabeli ovrednoten za leto 2026, za prejšnji dve leti pa je označen z N/A.

Pri državah so uteži drugačne. Nagrada v kategoriji za prizorišča šteje dvojno. Destinacijska nagrada šteje trojno, kadar jo prejme mesto, prizorišče, območje ali dogodek znotraj države, in petkratno, kadar jo prejme država sama.
Eventex izrecno pojasnjuje tudi, da mesto za uvrstitev ne potrebuje nujno nagrajenega dogodka. Točke lahko zbere samo z nagrado prizorišča ali destinacije. Indeks torej ne razvršča mest zgolj po številu nagrajenih dogodkov, temveč po skupnem številu točk iz vseh treh kategorij.

In voilà, dobili smo lestvico

Toda bodimo natančni. Nismo dobili lestvice mest in držav, ki so objektivno najboljša za organizacijo dogodkov.

Dobili smo lestvico tistih, ki so po metodologiji in utežeh Eventexa zbrali največ točk. Razlika ni samo semantična.

Eventex denimo navaja, da je Varšava gostila več nagrajenih dogodkov kot katerokoli drugo mesto na lestvici. Kljub temu je končala na drugem mestu. Zmagal je Abu Dabi, ki je po navedbah Eventexa zbral tudi več zmag v kategorijah za prizorišča kot katerokoli drugo mesto. Rezultat torej ni neposreden odraz števila nagrajenih dogodkov, temveč seštevek dogodkov ter dodatno obteženih nagrad prizorišč in destinacij.

Z metodologijo ni nič narobe, dokler natančno vemo, kaj meri. Morda bi bilo zato natančneje indeks poimenovati Mesta z največ točkami na podlagi rezultatov Eventex Awards.

Bi takšen naslov kdo opazil? Verjetno precej težje. Bi ga mesta tako navdušeno delila na družbenih omrežjih? Najbrž ne. Bi bil enako uporaben v promocijskih brošurah, sporočilih za javnost in kandidaturah? Težko. Zato se indeks, ki meri uspešnost znotraj sistema Eventex Awards, v javnem prostoru zlahka spremeni v lestvico najboljših mest za dogodke. Metodološka podrobnost izgine, ostane pa privlačno sporočilo.

Po tej logiki je najboljša restavracija tista, ki ima na steni največ diplom z enega kulinaričnega tekmovanja. Pri tem ni pomembno, kakšna je hrana, kako prijazno je osebje, koliko stane večerja in ali se gostje sploh želijo vrniti. Pomembne so diplome.

Naj ne bo pomote. Nagrajeni dogodki si zaslužijo priznanje. Prav tako mesta, prizorišča, agencije in naročniki, ki so jih ustvarili. Eventex Awards je uveljavljeno mednarodno tekmovanje in uvrstitev v indeks je lahko odlično promocijsko orodje.

Težava nastane, ko se uspešnost znotraj enega nagradnega sistema začne predstavljati kot dokaz celovite kakovosti destinacije.

Eventex Index ne meri letalske dostopnosti, hotelskih zmogljivosti, celotne kongresne infrastrukture, strokovnosti lokalnih partnerjev, trajnosti, varnosti ali cenovne konkurenčnosti. Ne meri zadovoljstva naročnikov in udeležencev ter ne ocenjuje zapuščine dogodkov ali njihovega vpliva na lokalno skupnost. Predvsem pa ne zajema vseh dogodkov na svetu. Temelji na delih, ki so bila prijavljena na Eventex Awards in so prejela nagrado. To je pomembna razlika.

In prav tu pridemo do bistva

Lestvice niso nedolžne. Ustvarjajo percepcijo, usmerjajo pozornost in z dovolj vztrajnim ponavljanjem postanejo dejstva. Bolj ko je metodologija zapletena, manj ljudi jo prebere. Bolj ko je sporočilo preprosto, hitreje mu verjamemo.

Abu Dabi je najboljše mesto za dogodke na svetu. Tako bo rezultat razumela večina bralcev. V resnici pa indeks pove nekaj precej ožjega: Abu Dabi je po metodologiji Eventexa zbral največ točk na podlagi rezultatov treh izvedb Eventex Awards. Razlika je velika. Skoraj tako velika kot razlika med nagrado in resnico.

Kaj nas lahko nauči ICCA?

Se še spomnite, kako je odmevalo, ko smo v času korone začeli transparentno in kritično pisati o lestvici ICCA? Tudi ta ne meri celotne kakovosti kongresnih destinacij. Razvršča jih glede na število mednarodnih srečanj združenj, evidentiranih v podatkovni bazi ICCA, ki izpolnjujejo tri jasne pogoje: potekati morajo redno, se seliti med najmanj tremi državami in privabiti najmanj 50 udeležencev.

ICCA tega ne skriva. Sama je opozorila, da njena statistika pokriva samo določen segment industrije srečanj in je ne smemo razumeti kot celovito lestvico kongresnih destinacij.

Prav zaradi te transparentnosti ostaja lestvica ICCA kredibilna in relevantna. Ne zato, ker bi merila vse, temveč zato, ker zelo jasno pove, kaj meri in česa ne.

Vsaka lestvica ima pravico obstajati. Nima pa pravice, da se pretvarja, da je nekaj, kar ni. Lestvice pogosto postanejo priročna prodajna bližnjica. Nekaj podatkov, nekaj uteži, privlačna grafika in že imamo najboljše mesto na svetu. Toda resna primerjava destinacij ne nastane čez noč in še manj s pritiskom na gumb.

Dobro vem, koliko dela zahteva kredibilna primerjava destinacij. Meetings Experience Index razvijamo že devetnajst let. Podatke preverjamo iz več virov in jih usklajujemo z destinacijami, merila ter način ocenjevanja pa javno pojasnjujemo. Ne zato, ker bi bila metodologija sama sebi namen, temveč zato, ker z lestvicami vplivamo na ugled destinacij in poslovne odločitve. V vseh letih izvajanja primerjave na objavljene rezultate nismo prejeli niti ene utemeljene pritožbe. To ni naključje. To je posledica resnega in trdega dela.

V času splošne recesije vrednot se včasih zdi, da lahko vsakdo objavi karkoli, temu doda besedo indeks in rezultat razglasi za novo resnico. Toda resna industrija potrebuje resne lestvice. Sicer tudi nas ne bodo resno jemali naročniki, partnerji in mednarodna javnost.

Še posebej previdni moramo biti takrat, ko na podlagi lestvic podeljujemo priznanja in nagrade. Takrat metodologija ni več tehnična podrobnost. Postane vprašanje kredibilnosti celotne industrije.

Zero bullshit

Umetna inteligenca nam lahko pomaga pri zbiranju, preverjanju in obdelavi podatkov. Ne more pa rešiti slabe metodologije ali nadomestiti zdrave pameti. Pravilo ostaja enako: garbage in, garbage out.

Zato je napočil čas, da pri ustvarjanju in objavljanju lestvic dosledneje uporabljamo filozofijo, ki jo zagovarjamo že vrsto let: ZERO BULLSHIT.

Manj velikih besed. Več transparentnosti. Manj marketinških bližnjic. Več preverljivih dejstev.

Viri:

Eventex Top 50 Cities 2026 – uradna lestvica in metodologija za mesta
Eventex Top 50 Countries 2026 – uradna lestvica in metodologija za države
The cities and countries shaping the global events map – Eventexova razlaga rezultatov in primerov Varšave ter Abu Dabija