Q1: V času krize radi vlečemo primerjave s preteklostjo. Kaj smo se iz preteklosti naučili, da bi bila naša industrija v prihodnosti boljša in bolj odgovorna do okolja in do udeležencev?
Naučili smo se, da smo zelo povezani in soodvisni. Kongresni centri, agencije za organizacijo dogodkov, kreativne agencije, produkcija, hoteli, lokalni turistični odbori – vse to so tudi stranke. Ne glede na to, kaj poskušamo storiti, ali želimo izboljšati izkušnjo ali uvesti trajnostne prakse, moramo sodelovati, za kar potrebujemo ustrezne platforme.
Q2: Kaj bi po tvojem mnenju na področju live dogodkov morali takoj opustiti in čemu se ne bi smeli odreči za nobeno ceno?
Z našega vidika kot kreativne agencije je najslabša praksa organizacija dogodka z izbiro klasičnih elementov: lokacije, izvajalcev, cateringa itd. Šele potem nekateri razmislijo, kaj želijo sporočiti udeležencem. Dogodki bi morali biti umetniško delo. Zato morajo vsi elementi pripovedovati isto zgodbo – od postopka povabila do lokacije in programa. Pripovedovanje zgodb mora biti podobno kot pri slavnih izvajalcih, pripovedovati jih morajo tako skozi velike zgodbe kot tudi malenkosti, kot so napisi na vratih stranišč, barva torte ali frizura hostes. Vsak element dogodka mora biti del enotnega sporočila. Le tako lahko pripravite odličen dogodek. Začnite z zgodbo! Vsak drug način je žal kompromis z žalostnim koncem.
Q3: Kako gledaš na razmerja med različnimi tipi dogodkov, kot smo jih definirali med koronakrizo (live, digital, hybrid, metaverse)? Kakšna bo tranzicija v prihodnost?
Menim, da dajanje nalepk dogodkom ali razvrščanje dogodkov v kategorije ne prinaša nič dobrega. Dogodek je dogodek in to je to. Zame je to ena kategorija in različni načini izvedbe.
Šele ko se odločimo za sporočilo dogodka in glavno zgodbo – je treba razmišljati o drugih elementih, eden od njih pa je tudi, ali bo dogodek potekal v živo ali na kakšni drugi platformi. Seveda bodo organizatorji dogodkov uporabili vse možne tehnologije glede na potrebe programa dogodka. Morda so obiskovalci v dvorani, izvajalci pa igrajo na DVD-ju. Ali je to še vedno dogodek v živo, digitalni ali morda hibridni? Komu je mar, če je izkušnja dobra?
Q4: Kako različni tipi dogodkov odgovarjajo na problem človeške interakcije, ki je vendarale osnova učenja in bistvo naše industrije?
O tem smo že večkrat govorili med pandemijo Covida. Orodja, kot so MS Teams, ne rešujejo problema človeške interakcije. Spletni dogodki so zato primerni predvsem za dogodke, ki nimajo velike potrebe po človeški dimenziji. Mednje spadajo tečaji, akademije ali regionalna srečanja korporacij. Poleg tega so primerni za izmenjavo znanja in informacij med strokovnjaki v nekaterih panogah. Za vse dogodke, pri katerih je eden od glavnih ciljev povezovanje ljudi in gradnja odnosov, pa so dogodki v živo bistveno boljša izbira.
Q5: Katere so tvoje prioritete na področju doseganja cilja ogljično nevtralne industrije srečanj? Kako okoljsko ste ozaveščeni v vašem podjetju? Kako se na to odzivajo naročniki? Ali to lahko ilustrirate s konkretnimi primeri?
New Moment je ena prvih agencij, ki je podpisala zavezo o uveljavljanju trajnostnih standardov na področju komuniciranja, kot so dogodki brez odpadkov, ki jih usklajuje Slovenska oglaševalska zbornica. Sem predavatelj na Akademiji za trajnostni razvoj, ki jo vodi najbolj znana slovenska institucija na področju trajnostnega razvoja. Izvajamo veliko pro bono projektov za nevladne organizacije. Trudimo se organizirati dogodke s čimmanj odpadki (zero waste). Naročniki se vedbo bolj zavedajo potrebe po trajnostnem ravnanju. Skoraj vse imajo na to temo kakšno notranjo politiko in strategijo. Vendar se vsi v panogi ne obnašajo dosledno. Veliko je bolj površinskega pristopa, navdušijo pa podjetja, ki zares spreminjajo načine organiziranja.
Toda vse to so pravzaprav majhni koraki, saj so velike spremembe mogoče le z zakonodajnimi rešitvami, kar se je jasno pokazalo v primeru plastičnih vrečk v trgovinah. To je bila misija nemogoče, vse dokler ni prišlo do zakonodajne zahteve. Kot družba moramo za izboljšanje ekosistemov in drugih netrajnostnih praks spremeniti številna pravila. Vsi v industriji srečanj bomo temu z veseljem sledili.
Q6: Kako si predstavljaš idealno industrijo srečanj. Kaj bi morala biti njena značilnost?
Pripovedovanje zgodb in ustvarjanje doživetij.
Q7: Kaj bi svetovali mladim kolegom na začetku njihove profesionalne poti v industriji srečanj?
Naj veliko berejo knjige, za začetek Kinga, Crichtona in zgodovinske knjige.
Za več informacij o New Moment kliknite tukaj.
