NAMESTO UVODA
“Beograd ni v Beogradu, saj Beograd namreč ni mesto – je metafora, način življenja in razmišljanja.” – Momo Kapor
Zdi se, da je mogočna Donava, simbolična hrbtenjača, ki povezuje najpomembnejša središča za organizacijo dogodkov v Srednji in JV Evropi. Če sledite toku reke vas pričakajo Dunaj, Bratislava, Budimpešta in Beograd. Slednji je v zadnjih nekaj letih spet postal zanimiva in vedno bolj vroča točka na zemljevidu mednarodnih organizatorjev dogodkov. Še vedno ga težko po kakovosti življenja primerjamo s srednjeveropskim Dunajem in Budimpešto. Več skupnega ima z Atenami ali celo Berlinom. Balkanski Berlin je mesto, ki vedno znova preseneča z novimi posebnimi prizorišči, vročim nočnim življenjem in energijo svojih prebivalcev. Če smo pred časom zapisali, da v mestu ne pričakujte bleščeče infrastrukture, se to korenito spreminja. Nove investicije rastejo kot gobe po dežju, Beograd na vodi postaja realnost, pa tudi Sava center je sredi temeljite prenove. To v kombinaciji z mladostnim, barvitim in občasno malce boemskim vzdušjem ustvarja eno izmed najbolj vročih točk za organizacijo dogodkov. Vse bolj pa Beograd postaja tudi diplomatsko in politično središče, saj spretno povezuje in premošča razlike med Vzhodom in Zahodom. Tako kot že 7000 let burne zgodovine mesta na sotočju Save in Donave.
KONGRESNA SCENA
Urbanistična revolucija
Beograd je v tem trenutku največje gradbišče na Balkanu. V prejšnem letu smo dočakali odprtje 170 metrske stolpnice Kula Belgrade, najvišje stavbe v mestu in Srbiji. V stolpnici bo svoja vrata odprl luksuzni hotel St. Regis. Stolpnica je del totalne transformacije mesta, ki spreminja prepoznavno silhueto Beograda s podobo Kalemegdanske trdnjave. Mesto se definira na novo in naj bi po vedno bolj vidni zasnovi postalo turistično poslovno središče Zahodnega Balkana. Kontroverzni projekt vzbuja navdušenje, pa tudi dvome med lokalnim prebivalstvom. Dejstvo pa je, da se vizura Beograda nepreklicno spreminja, nekdanja kreativna četrt Savamala pa ostaja bolj ali manj le še spomin.
Na drugi strani se intenzivno prenavlja največji kongresni center na Balkanu, Sava Center. Dela intenzivno potekajo in po zagotovilih novih lastnikov bodo dokončana do konca leta 2023. Z rekonstrukcijo, ki jo ocenjujejo na 80 miljonov evrov bo regija bogatejša za najmodernejši kongresni center, ki bo Beogradu omogočil gostiteljstvo velikih kongresov z do 4000 udeleženci.
ALI STE VEDELI?
Eros in tanatos industrije srečanj Balkana
Legendarni Sava Center bo kmalu zasijal v novi luči. Dediščina centra pa je bogata in raznolika. Že v času nastanka je vzbujal zanimanje po celem svetu, predvsem zaradi izjemne funkcionalne zasnove objekta, ki jo je ustvaril srbski arhitekt Sotjan Maksimović. Že v osnovi je združeval kongresno, kulturno in poslovno funkcijo. Kot se je spodobilo za tiste čase so ga odprli za kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki je potekal junija 1978. Velika dvorana je postala kultna in je gostila najpomembnejše dogodke v zgodovini Jugoslavije. Wall of fame znanih umetnikov pa se zdi kot sprehod skozi zgodovino zabavne in klasične glasbe sveta. Po hodnikih centra so se sprehajale pomembne osebnosti iz sveta politike, znanosti in umetnosti. Med največje in hkrati tudi najbolj nenavadne dogodke pa skoraj vsi enoglasno uvrščajo Srečanje neuvrščenih držav leta 1989. Gibanje je nastalo kot protiutež tedanji blokovski delitvi sveta. Največjo pozornost pa je vzbujal prihod libijskega diktatorja Muamerja Gadafija, ki je na srečanje prispel s šestimi kamelami in dvema arapskima žrebcema. Po srečanju jih je podaril živalskemu vrtu v Beogradu. Prebival je v velikem šotoru in ta zgodba je ena od urbanih legend Beograda in širše Jugoslavije.
TIMSKI DUH - NAJBOLJŠE IDEJE
Nikola Tesla, človek ali čarovnik?
Poleg klasičnih doživetij Beograda povezanih z kulturo in kulinariko je vsaj po našem mnenju obvezno doživetje tudi obisk muzeja Nikole Tesle. Skozi voden obisk boste iz prve roke spoznali nekaj njegovih največjih izumov. Spoznali boste dragoceno zbirko, v kateri je 160.000 izvirnih dokumentov, 2000 knjig in časopisov in 1200 tehničnih predmetov. V prekrasni hiši na Krunski ulici številka 51 v Beogradu, se razkriva genialni um Nikole Tesle. Ta ni imel potomcev, in ko je leta 1943 umrl v New Yorku, je ameriško sodišče razglasilo njegovega nečaka Savo Kosanovića za edinega dediča. Ta je na stričevo željo vso dokumentacijo in osebne predmete leta 1951 prenesel v Beograd, in čeprav je Tesla v tem mestu preživel samo 31 ur, je vila postala prostor velikega spomina nanj. Tu hranijo njegov pepel v pozlačeni okrogli žari, za katero je idejno rešitev pripravil znani kipar Nebojša Mitrić.
NAJBOLJE VAROVANA SKRIVNOST
Avtentično srce mesta
Na obrobju Beograda se bohotijo trgovski centri, kljub temu pa so mestne tržnice preživele. Odprti del tržnic ne predstavlja zgolj prostor za nakup sadja in zelenjave temveč tudi priložnost za druženje domačinov in drugih prijateljev mesta. Na njej vsakdo najde nekaj zase, od sadja in zelenjave, kruha, mesa, rib pa vse do oblačil in spominkov. Med številnimi tržnicami v Beogradu je morda najbolj avtentična in šarmantna tista v Zemunu. Sobotni obisk je must za številne beograjčane, tako kot kavica v eni od kavarn na zemunskem keju oziroma obrežju Donave. Za pristen stik z mestom je to kultno mesto obvezna postaja, saj vam bodo domačini z veseljem postregli z nasvetom kje je najboljši kajmak in česen. Lahko pa preprosto sledite gneči. Tam kjer je največja, vas zanesljivo čaka najboljša ponudba. Umami!
S POTI
Re-kreativno posebno prizorišče
V Beogradu ne manjka posebnih prizorišč. Kompleks štirih monumentalnih silosov pa je posebno prizorišče, ki ga bodo veseli vsi organizatorji dogodkov. Spomeniki brutalistične arhitekture spominjajo na čebelnjak, sestavljen iz 64 celic. V objektu deluje čisto pravi čebelnjak, kjer se čebele pasejo na medonosnem vrtu. Matica objekta pa je bar Ponta•011, ki deluje vsak dan in je mesto srečanj in druženja. Posebej zanimiv prostor je letno gledališče, ki je priljubljeno med organizatorji dogodkov. Če bo vašim udeležencem dolgčas pa lahko skočite do multidisciplinarne art komune Dorčol Platz, prostora ki je odprt za vse kreativne ljudi.
IDEALNO DARILO
Poleg klasičnega ajavarja in rakije bodo malce bolj zahtevne in dizajnersko navdahnjene obiskovalce mesta navdušili doprsni kipi Tita, Njegoša in Nikole Tesle, ki jih izdeluje gesso.culture. Obarvani v izstopajoče barvne linije bodo zanesljivo vzbudili pozornost.
Podrobnosti si lahko pogledate na https://www.instagram.com/gesso.culture/.
KULINARIČNO ZAKULISJE
O tem kako pestra je kulinarika v Beogradu priča tudi Michelinov vodnik, ki je prvič izšel leta 2021. V zadnjih letih pa se predvsem beograjska gastronomska scena prebuja in ob kopici priljubljenih gostiln s klasično balkansko ponudbo na žaru zdaj najdemo tudi nekaj ambicioznejših restavracij in kuharskih mojstrov. Pri Michelinu so prvi vodič za Beograd pospremili z utemeljitvijo, da je srbska večplastna gastronomija ustvarila močno in raznoliko kulinarično kulturo, v kateri se mešajo vplivi Grčije, Turčije, Madžarske in Balkana. Pri tem gre Srbiji na roke njen geografski položaj med vzhodom in zahodom ter bogastvo teh prepletov v zgodovini. Na Michelinovo listo je uvrščenih 14 beograjskih restavracij. Podrobnosti si lahko ogledate na https://guide.michelin.com/en/belgrade-region/.
BEOGRAD V NEKAJ BESEDAH
Belgrade je avtentično, odprto in gostoljubno mesto z ogromno duše. Je mesto v vzponu na stičišču vzhoda in zahoda in neobdelan kongresni dragulj z izjemnim potencialom. Zeitgeist Beograda je najbolje opisal Momo Kapor z naslednjimi besedami: “Beograd je nizkocenovni New York.”
OPOMBA: MTLG Update ni plačljiv in je pripravljen na osnovi osebnega obiska destinacije Beograd assesorja revije Kongres. Na podlagi obiska bo pripravljena nova ocena destinacije po metodi Meeting Experience Index, ki bo pripravljena predvidoma do jeseni 2023.
