NALIJMO SI ČISTEGA VINA
V uredništvu revije Kongres že dolgo spremljamo in analiziramo različne trajnostne kampanje. Zdi se, da se je letos zgodil pravi izbruh takšnih kampanj. Mnoge od njih so zavajajoče in jih zeleni pralci uporabljajo zgolj zaradi povečanja prodaje ali zviševanja ugleda podjetja. Pri tem zavestno zavajajo dobronamerne potrošnike, dejansko pa ne prispevajo k reševanju okoljskih in družbenih problematik. Pomembno je, da se zavedamo načinov, s katerimi nas ponudniki poskušajo zavesti. Tako zmanjšamo njihov vpliv na naše odločitve.
Zato smo se odločili, da pripravimo serijo člankov, v katerih bomo takšne prakse začeli razkrivati in tudi tako prispevati k bolj odgovorni industriji srečanj.
Primer zelenega zavajanja: KAR MERIŠ, LAHKO UPRAVLJAŠ
Tip zelenega zavajanja: Neobstoj dokazov za trditve
Skozi zeleno zgodbo Convente sem se naučil in spoznal, da nam leta načrtovanja, razmišljanja in zelenih aktivnosti prav nič ne pomagajo, dokler se ne lotimo najtežjega. To pa je merjenje ogljičnega odtisa dogodka po metodi, ki je mednarodno primerljiva. Zelo pomembno je namreč, kaj in kako merimo na dogodkih. Tona teorije je neprimerljiva z gramom prakse. Pogosto se namreč srečujemo z matrikami, ki zavajajo in ponujajo lažjo pot, ki ne vodi do pravih rezultatov. Instantna bližnjica so tudi certifikati, ki rastejo kot gobe po dežju. Samo s pravimi matrikami lahko ugotovimo, kateri pristopi vodijo k hitrejšemu napredku in kateri mogoče celo k nazadovanju.
Znanje, ki smo ga na projektu Conventa pridobili skozi zadnje merjenje ogljičnega odtisa, je neprecenljivo. Omogočilo nam je, da si priznamo dejansko stanje, pridobimo mnogo znanja, ki omogoča napredek, obenem pa lahko celo sami razvijemo novo znanje s tem, ko merimo napredek lastnih inovativnih pristopov.
KO PRIDEMO DO ŠTEVILK, SE NAKLADAČI RAZBEŽIJO
Pa poglejmo, kaj nam je pokazalo merjenje ogljičnega odtisa na letošnji Conventi.
Priznam, da nas je rezultat letošnjega merjenja presenetil. Psihologija delovanja nas namreč vodi k temu, da se opišemo bistveno boljše, kot je dejansko stanje. Zato se tudi tako radi izogibamo merjenju. Prej kot si priznamo resnico, hitreje lahko napredujemo; pogosto nas že resnica sama motivira k delovanju.
Ker smo želeli, da je seštevek čimbolj natančen, smo izračun prepustili strokovnjakom in se zato obrnili na priznano podjetje Climate Partner. To je v izračun zajelo širok spekter virov izpustov. S pomočjo njihove metodologije in znanj pa smo že v fazi izvedbe projekta optimizirali številne procese.
OGLJIČNI ODTIS CONVENTE 2022 ZNAŠA 275,4 TONE CO2 ali toliko kot znaša povprečna letna emisija ogljika 30 državljanov EU.
Dobrih 275 ton ogljičnega odtisa je enakovredno:
– ogljiku, ki ga skladišči 20.033 bukovih dreves
– poletnemu taljenju 751 m2 arktičnega ledu
– 269.256 ciklov pranja perila pri temperaturi 60 stopinj celzija
– proizvodnji 20.375 kg govejega mesa
Zavedamo se, da je izračun ogljičnega odtisa zgolj začetek. Dejanski namen izračuna je bil, da prepoznamo aktivnosti, ki dejansko povzročajo največ toplogrednih izpustov. Natančno izmerjen ogljični odtis omogoča načrtovanje prioritetnih korakov za izboljšanje v skladu s 160 trajnostnimi kriteriji projekta.
POVZETEK STRUKTURE OGLJIČNEGA ODTISA CONVENTE 2022
| 88,2% | Transport udeležencev | 220.765,8 kg |
| 6,1% | Hotelska nastanitev | 15.188,0 kg |
| 2,5% | Transport sodelavcev in izvajalcev | 6.312,5 kg |
| 1,9% | Prizorišče dogodka | 4.841,6 kg |
| 0,8% | Gostinske storitve – hrana | 2.008,8 kg |
| 0,4% | Gostinske storitve – pijača | 1.025,9 kg |
| 0,1% | Razna oprema in organizacija | 265,7 kg |
| SKUPAJ: | 250.408,3 kg | |
| 10% | Varnostna rezerva | 25.040,8 kg |
| SKUPAJ: | 275.449,1 kg |
Kar 88,2 % ogljičnega odtisa je posledica transporta udeležencev. To je torej področje, ki se mu moramo v pripravah na vsakoletno Convento najbolj posvetiti, če želimo doseči spremembo.
V industriji srečanj pogosto sodelujemo v slabo režirani propagandni kampanji za javnost. Samo s sajenjem dreves in recikliranjem badgov na velikih mednarodnih dogodkih ne bomo rešili problema, kajne. Energijo moramo posvetiti predvsem področju mobilnosti. Na tem področju pa je vedno bolj jasno, da je dobra rešitev hibridizacija dogodkov. Ta ne pomeni nazadovanja industrije, kot menijo mnogi logisti, temveč njeno pozitivno rast in precej večjo prilagodljivost. Zato moramo na tem področju vzpodbujati naročnike in kolege in razbijati famo, da so hibridni dogodki precej dražji in težko izvedljivi. Vprašanje je ali znamo hibridne oblike ustrezno monetizirati in optimalno organizirati. Znati pa jih moramo zagovarjati tudi v kontekstu trajnostne transformacije. Dejstvo je tudi, da spletna udeležba ni primerna za vse vrste dogodkov (incentives, poslovne borze kot je Conventa). Vprašati se moramo tudi, kateri so pozitivni družbeno-ekonomski učinki nekega dogodka, ki morda odtehtajo del negativnega vpliva na okolje.
Najbolj preprost nasvet, kako prepoznate zeleno zavajanje tega tipa, je komuniciranje zelenih ukrepov brez navajanja konkretnih dokazov, kaj takšna aktivnost sploh pomeni v ogljični bilanci dogodka. Kaj bo npr. na najpomembnejšem dogodku letošnjega leta prineslo recikliranje imenskih priponk in ali vzpodbujanje trajnostne mobilnosti zares deluje. Za začetek bi morali organizatorji vsaj izračunati CO2 odtis dogodka in to podpreti z dokazom uradne inštitucije za izračun ogljičnega odtisa.
Termin »greenwashing« je skoval okoljevarstvenik Jay Westerveld daljnjega leta 1986. Na ekspediciji na Samoo ga je hotelski napis o ponovni uporabi brisače močno razburil. Ugotovil je namreč, da je šlo zgolj za strategijo zniževanja stroškov in ne resno in odgovorno trajnostno delovanje hotela.
V svojem strokovnem članku je prvič uporabil izraz greenwashing, vse ostalo pa je zgodovina. Termin se je uveljavil do danes in sega na vsa področja trajnosti kot so enakost spolov, revščina, lakota, zdravje, izobraževanje, dostojno delo itd.
Obstaja nekaj tipičnih načinov zelenega zavajanja. Poznamo jih že dolgo, pa jim kljub temu vedno znova nasedemo. Za vas smo jih strnili v naslednje najbolj tipične primere zavajanja:
1. Selektivno podajanje informacij
Poudarjanje okolju prijaznih informacij, negativne pa preprosto zamolčimo. Tipičen primer je ignoriranje okoljskega odtisa prevozov na dogodek, ki lahko ustvarijo kar do 75 odstotkov vsega CO2 odtisa na dogodkih.
2. Neobstoj dokazov za trditve
Organizator zatrjuje, da je dogodek okolju prijazen, konkretnih dokazov pa ne priloži. Za začetek bi morali vsaj izračunati CO2 odtis dogodka in to podpreti z dokazom uradne inštitucije za izračun ogljičnega odtisa.
3. Nejasnost trditev
Uporaba izrazov, ki so zelo široki ali slabo opredeljeni, da jih je mogoče pravilno razumeti. Najbolj pogosta je npr. uporaba izraza, da je dogodek ogljično nevtralen (carbon neutral), brez jasne obrazložitve, kaj to dejansko pomeni.
4. Prevarantske in nepomembne oznake
Sklicevanje na certifikate in oznake, ki v resnici ne obstajajo ali zavajajo. V zadnjem času so na tem področju najbolj pogosti iskalniki zelenih prizorišč, ki nimajo nobene podlage in realne osnove. V to kategorijo sodi tudi oznaka »brez CFC-ja«, kljub temu, da so klorofluoroogljivodiki prepovedani z zakonom.
5. Poudarjanje manjšega zla
Organizacija dogodkov je do okolja neprijazna. Zato je trditev, da je nek dogodek bolj zelen od drugih, pogosto zavajajoča.
Kaj o zelenem zavajanju pravi Slovenski oglaševalski kodeks?
Člen 17: OKOLJEVARSTVENA ARGUMENTACIJA
17.1
Oglaševanje, ki vsebuje okoljevarstveno argumentacijo, mora biti zasnovano tako, da ne zlorablja potrošnikove zaskrbljenosti zaradi okolja in ne izkorišča njegovega morebitnega pomanjkanja znanja o okoljevarstveni tematiki.
Ne sme vsebovati trditev ali vizualnih prikazov, ki bi utegnili na kakršen koli način zavajati potrošnike glede okoljskih vidikov prednosti izdelkov ali glede okoljevarstvenih dejavnosti, ki jih bo izvajal oglaševalec. Sporočila se lahko nanašajo na konkretne izdelke ali dejavnosti, ne smejo pa neupravičeno namigovati, da pokrivajo celotno dejavnost podjetja, skupine ali panoge.
17.2
Trditev v zvezi z varovanjem okolja ni dovoljeno uporabljati neupravičeno. Pogosto uporabljene trditve, kot so na primer »prijazen do okolja«, »popolnoma biološko razgradljiv«, »bolj zelen«, »prijaznejši«, »organski« ipd., utegnejo biti sprejemljive le, če jih oglaševalci lahko dokažejo.
17.3
Primerjave so sprejemljive, če oglaševalci lahko dokažejo, da izdelek pomeni izboljšavo v okoljskem pomenu glede na lasten izdelek, ali glede na izdelke konkurentov.
17.4
Trditve in primerjave lahko zavajajo, če so iz njih izpuščene pomembne informacije.
17.5
Kadar se znanstvena mnenja precej razhajajo ali dokazi niso dokončni, mora biti to iz oglaševanja jasno razvidno. Oglaševalec ne sme navajati, da je njegova trditev splošno sprejeta, če v resnici ni tako.
17.6
Če izdelek nikoli ni imel očitno škodljivih učinkov na okolje, oglaševanje ne sme namigovati, da je bila sestava spremenjena, da bi postal do okolja bolj prijazen. Vendar pa je upravičeno navajati trditve o izdelku, katerega sestava je bila spremenjena ali pa so ga že doslej vedno izdelovali brez sestavin, o katerih je znano, da škodujejo okolju.
17.7
Uporabi manj znanih specialističnih in navidezno znanstvenih izrazov se je treba izogibati. V primeru, ko je uporaba znanstvenega izraza neizogibna, mora biti njegov pomen jasen in razumljiv oziroma dodatno pojasnjen.
17.8
Širša obrazložitev najbolj pogosto uporabljanih trditev je opredeljena v International Chamber of Commerce Code of Advertising and Marketing Practices.
