UVOD: Ali lahko tekmovanje in nagrado opišete z enim samim stavkom?
Samorogi industrije srečanj.
V1: Kakšna je po vašem mnenju dodana vrednost tekmovanj za najboljše dogodke in tudi njihov glavni namen?
Tekmovanje za najboljše dogodke je kompas, ki nam pove v kakšno smer pluje industrija srečanj. Vsako tekmovanje namreč pokaže, kdo je »gamechanger« in zakaj. Kaj je kreativno, iskrivo in relavanto. Omogoča primerjavo s konkurenco in naročnikom pošilja jasno sporočilo, kdo je sposoben izpeljati tudi najbolj zahtevne projekte. Conventa Best Event Award lovi »samoroge« naše industrije, to pa so dogodki, ki znajo nagovoriti udeležence na originalen, še nikoli viden način. Mislim, da je naše tekmovanje prepoznavno predvsem zaradi našega »unicorn principa«. Ne zanima nas brezmejna uporaba tehnologije na dogodkih, budgeti projektov, temveč predvsem ali je dogodek uspel sprožiti spremembo med udeleženci.
V2: Po čem se vaše tekmovanje razlikuje od drugih?
Naše tekmovanje izstopa po inovativnem modelu ocenjevanja del. To poteka trostopenjsko po modelu 80:20. 80 % glasov prispeva strokovna žirija, 20 % pa strokovna publika na dogodku Conventa Crossover. Po našem vedenju smo edino tekmovanje, ki dela ocenjuje na takšen način. Tovrsten način glasovanja, v kombinaciji strokovne žirije in občinstva, je bil v industriji predstavljen prvič pred desetletjem in izjemno dobro sprejet. Menimo, da prav na ta način zagotavljamo najvišjo stopnjo objektivnosti našega tekmovanja. Poleg tega verjamemo v moč srečanja v živo med žirijo in prijavitelji. Verjamemo namreč, da nič ne more nadomestiti osebnega stika. Temu se nismo odrekli niti med koronakrizo, ko smo tekmovanje vztrajno organizirali v hibridni obliki. Digitalizacija omogoča tudi špekulacije, ki odpadejo, če je možen živ stik med žirijo in prijavitelji.
V3: Naštejte novosti vašega tekmovanja v letu 2023?
V letošnjem letu smo še okrepili strokovno žirijo. Ta zdaj šteje 19 eminentnih članov, ki pokrivajo cel spekter naše industrije, med njimi pa so tudi naročniki projektov. Novost je tudi, da bo letos prvič po koronskem obdobju žiriranju namenjen cel dan v ponedeljek 28.08.2023. Ta del dogodka bo v celoti odprt javnosti in bo izjemno zanimiv. Vsak finalist bo namreč osebno predstavil svoj dogodek, veselim pa se interakcije med žirijo in prijavitelji.
Ta del dogodka bomo prenašali tudi preko spleta, kar bo po mojem mnenju še povečalo kredibilnost našega tekmovanja. V letošnjem letu pa uvajamo tudi nove posebne nagrade. Izbirali bomo najboljši dogodek »Best in Corporate Social Responsibility«. Še naprej pa bomo nagrajevali tudi najboljšo agencijo in najbolj trajnostni dogodek.
V4: Kako je pandemija vplivala na tekmovanje? Kaj smo se in ste se kot organizatorji naučili iz pandemije?
Koronakriza je bil čas brez primere, kot radi rečemo. Zato smo ponosni, da tekmovanje poteka neprekinjeno in da ga korona ni zaustavila. V času popolne zapore smo ga izvedli v hibridni obliki. Letos tudi zato ponosno praznujemo deseto obletnico tekmovanja, kar nas uvršča med najstarejše izbore najboljših dogodkov v Evropi.
Število prijavljenih dogodkov, izvedenih v živo, je med koronakrkizo seveda drastično upadlo. To pa ne pomeni, da so bili dogodki po kakovosti slabši. Bilo je ravno obratno – razmere, v katerih smo se znašli, so namreč marsikoga prisilile, da se je moral malce bolj kreativno obrniti, zato je bila kreativnost na zelo visokem nivoju. Predvsem pa se je jasno pokazalo, da analogni in digitalni svet dogodkov že zdavnaj nista več ločena. Do te združitve je prišlo že pred časom, pandemija covida-19 pa jo je še pospešila – ne glede na to, ali to vidimo, čutimo in tudi verjamemo ali pa ne. Čakam pa še, da nas klimatske spremembe brcnejo v zadnjo plat, da se bo celotna industrija začela zares ukvarjati s trajnostno transformacijo in prenehala z vse preveč pogostim zelenim zavajanjem. Na tem področju nas čaka še veliko dela.
“Iščemo dogodke, ki so sveži, izzivalni, game-changerji. Vse, kar je manj, spremlja visoka stopnja kritike s strani žirije. Predvsem pa verjamem, da je praviloma najbolj preprosta rešitev tista, za katero stoji največja kreativna genialnost.”
V5: Kaj je za vas osebno najpomembnejše pri izbiri žirije tekmovanja? Kakšnim kriterijem pri tem sledite?
Člani žirije so neodvisni strokovnjaki, ki jih poznam osebno in cenim njihovo delo. Oziroma cenim dogodke in projekte, ki so jih ustvarili v preteklosti in jih še ustvarjajo. Vsi imajo poglobljen vpogled v »zeitgeist« naše industrije in večletne izkušnje. Prav z vsakim članom žirije opravim poglobljen pogovor in pri tem ne gledam na to, kako zveneče je ime njegovega podjetja. Prepričan sem, da je to žirija, ki zna pogledati tudi pod vodo, kjer se običajno skriva jedro ledene gore. Neverjetno se mi zdi, da je vseh letih obstoja nagrade glasovanje žirije vedno naletelo na odobravanje publike. Pa tudi prijaviteljev del. Član naše žirije ne more postati vsak, to je čast in velika odgovornost. Zato sem članom žirije za njihovo delo neizmerno hvaležen. Vsekakor pa svetujem, da si v živo ogledate dogodek, da boste lahko preverili, zakaj trdim, da je to najbolj kredibilna žirija v industriji.
V6: Kako boste ocenjevali dogodke? Kaj je tisto nekaj, kar iščete? Kakšni so vaši kriteriji za dober dogodek? Kako bi definirali slab dogodek?
Verjamem, da se vse začne in konča pri kreativnosti in izvirnosti. To je minimalni standard, ki ga mora doseči dober dogodek. To po mojem poganja presežke. Največ projektov se ni uvrstilo v finale zaradi dejstva, da niso bili izvirni ali so bili slab copycat.
Iščemo dogodke, ki so sveži, izzivalni, game-changerji. Vse, kar je manj, spremlja visoka stopnja kritike s strani žirije. Predvsem pa verjamem, da je praviloma najbolj preprosta rešitev tista, za katero stoji največja kreativna genialnost. Pomembni pa so tudi rezultati dogodka, ki jih morate znati jasno izmeriti. Osebno pa je zame važen tudi uvid (insight). Uvid je pomemben preprosto zato, da vemo, zakaj je dogodek nastal in kateri problem rešuje. Dogodek je lahko simpatičen, če pa ni jasno, katere probleme rešuje, potem nismo naredili ničesar. To je pogosto spregledan regenerativni vidik organizacije dogodkov.
V7: Vaše tekmovanje naj bi ocenjevalo najboljše dogodke. Pogosto pa se na takšnih tekmovanjih ocenjuje tudi venues, hotels and destinations? Za njihovo korektno ocenjevanje obstajajo precej bolj zahtevne matrike, kot je zgolj mnenj in ocena žirije? Lahko se zgodi, da npr. destinacijo ocenjuje član žirije, ki mu je destinacija konkurenca? Zato se poraja velik dvom v objektivnost takšnih ocen. Kakšno je vaše mnenje glede tega?
Naše tekmovanje je 100 % posvečeno izboru najboljših dogodkov. Izbor najboljših prizorišč in destinacij je po našem mnenju možen samo na osnovi zelo jasno postavljenih kriterijev. To pa nima nobene konkretne zveze z izborom najboljših dogodkov?
Revija Kongres in Conventa podelujujeta v ta namen tradicionalne nagrade Kongresna Zvezda (Meetings Star) za najboljše kongresne destinacije, hotele in kongresne centre. Nagrada je v vseh letih obstoja postala prepoznavna zlasti v krogu organizatorjev dogodkov in v stroki, kot ena redkih nagrad, ki se podeljuje na osnovi natančno izdelanih kriterijev in standardov. Ocenjevalci presojajo kakovost destinacij na podlagi matrike Doživljajski indeks kongresnih destinacij (Meeting Experience Index), ki vključuje 75 ocenjevalnih kriterijev. Hotele in prizorišča ocenjuje skriti kongresni gost, ki ocenjuje hotel na podlagi 654 ocenjevalnih kriterijev. Podrobnosti so razvidne na spletni strani https://meetings-star.eu/. Takšen način izbora je postal referenca za organizatorje, pa tudi hotelirje, investitorje in vse, ki si želijo realno izmeriti in primerjati svojo kakovost. Je pa seveda zaradi koncepta skritih gostov izjemni drag in zahteven.
In še konkreten odgovor na vaše vprašanje. Osebno ne verjamem, da lahko žirija objektivno izbere najboljše prizorišče ali hotel zgolj na osnovi prijave, oddane v sistem. To je preveč subjektivno in daleč od realne slike. Dejansko lahko pride tudi do napačnih odločitev. Zato je po mojem mnenju potrebno striktno ločiti tekmovanja za najboljše dogodke in prizorišča. To je preprosto mešanje hrušk in jabolk s ciljem ustvarjanja dodatnih prihodkov.
V8: Kakšna je po vašem mnenju razlika med tekmovanji za dogodke, ki potekajo v živo in kjer prijavitelji lahko osebno srečajo člane žirije in virtualnimi tekmovanji, ki v celoti potekajo preko spleta?
Verjamem, da so tekmovanja, ki se dogajajo v živo, bistveno bolj objektivna. Ne verjamem, da lahko še tako pametni algoritmi nadomestijo iskreno in odkrito debato med člani žirije in agencijami. Predvsem pa se moramo zavedati realnih omejitev tehnologij. Ali je zares možno, da digitalno tekmovanje postane realno in fizično? Kaj je realno in kaj halucinacija, kje se začne dezinformacijska družba. Poznavanje tehnologij umetne inteligence lahko vodi k dvigu produktivnosti in kvalitete življenja. Umetna inteligenca pa lahko tudi škoduje; ogrozi lahko demokracijo in pripomore k razvoju novih orožij. Vsako podjetje ali organizacija, ki ima dostop do podatkov, lahko prilagodi algoritme tako, da ustrezajo samo njihovim ciljem. Skrajna zloraba umetne inteligence so fake news, ki si jih najbrž ne želimo. V ta sklop sodijo tudi fake nagrade, ki jih najhitreje prepoznamo po številčnosti kategorij. Neskončnost kategorij preprosto pomeni, da bo na koncu vsak, ki je vplačal svojo kotizacijo, prejel vsaj tolažilno nagrado. To nima nobene zveze z zgodbami, ki jih vsi dobro poznamo. Oskarji ali pa cannski levi imajo jasno strukturo, ki se podreja radikalnim spremembam na trgu in ne želji po hitrem zaslužku. Verjamem, da bodo organizatorji dogodkov, predvsem pa naročniki, znali ločiti zrno od plevela.
V9: Kakšni so vaši prihodnji koraki in vizija na področju razvoja vašega tekmovanja?
Ja, preprosto – po(ostati) najbolj kredibilno tekmovanje za najboljše dogodke v Evropi, oziroma kot pravimo, med Helsinki in Istanbulom in Milanom in Bakujem. Podeljevati oskarje za industrijo srečanj in s prikazovanjem primerov dobrih praks vplivati, da bo naša industrija postala boljša in bolj odgovorna do družbe, okolja in udeležencev. Hkrati pa ostati pomemben partner tekmovanj, s katerimi delimo isto filozofijo. Predvsem BEA World festivala, s katerim ponosno sodelujemo že vrsto let. Verjamem, da bomo na ta način lahko zgradili omrežje regionalnih festivalov, ter pomagali nadgraditi zgodbo najpomembnejšega svetovnega tekmovanja BEA World, ki ga vidimo kot Cannes globalne industrije srečanj.
V10: Katere so vaše prioritete na področju doseganja cilja ogljično nevtralne industrije srečanj? Ali to lahko ilustrirate s konkretnimi primeri in aktivnostmi na vašem dogodku oziroma tekmovanju?
Conventa je ponosno orala ledino na področju trajnostne organizacije dogodkov. Conventa je na tekmovanju za najboljše dogodke na svetu BEAWorld 2022 (International Festival of events and live communication) osvojila prvo mesto v kategoriji trajnostnih dogodkov – »green and sustainable events«. Mednarodno žirijo je prepričala z metodologijo Conventa 7R, ki po njihovem mnenju predstavlja konkretno rešitev za trajnostno prihodnost organizacije dogodkov. Model Convente pa je dokaz, da je mogoče tudi velike in zahtevne dogodke organizirati odgovorno do okolja, družbe in udeležencev. Ključni del trajnostne organizacije Convente je naslavljanje klimatskih sprememb in merjenje ogljičnega odtisa dogodka. To nam omogoča, da smo jasno opredelili ukrepe za zmanjšanje izpustov, učinke ukrepov in dokumentirali napredek na tem področju.
V11: Navedite en velik ključni problem, ki bi ga morala celotna industrija srečanj rešiti skupaj na nivoju celotne industrije srečanj na svetu?
Računi, kako si bomo podredili naravo, nimajo krčmarja. To je v veliki meri pokazalo letošnje poletje, ko nam je narava izstavila ekstremen račun. Osebno sem prepričan, da je to posledica globalnega segrevanja. “Noben človek ni otok, popolnoma sam zase, vsak človek je kos celine, del kopnega,” je znamenita trditev Ernesta Hemingwaya. Ta misel me letos spremlja na vsakem koraku in je ilustracija klimatskih sprememb. Situacije ne smemo podcenjevati in upajmo, da smo se iz letošnjega poletja kaj naučili. Smo sredi viharnega, skrajno nevarnega in negotovega obdobja, ki ga dodatno zaostruje okrepljena militarizacija in vojaški spopadi. Problematično se zdi vztrajanje destinacij in ponudnikov na stalni ekonomski rasti. Nobena dejavnost namreč ne more ubežati splošnim mejam svojih virov. Zato je potrebna nova družbeno-ekološka paradigma, ki nas bo naučila živeti in ustvarjati dogodke, ki razumejo omejitve. To bodo predvsem omejitve na lokalne razpoložljive vire. Prihaja čas, ko bomo znova cenili lokalnost in ne samo globalnost. Pa tudi čas, ko bo morda ničelna rast ali minimalna rast boljša od nenehne rasti, s katero smo bili obsedeni v predkoronski preteklosti.
Vsekakor pa industrijo srečanj čaka izjemno zahtevna naloga. Čaka nas naloga, da bistveno zmanjšamo porabo energije, materialov, okoljskih in družbenih virov na dogodkih. Pri organizaciji bomo morali upoštevati zmogljivosti okolja in ekosistemov, brez ogrožanja prihodnjih destinacij. Zgraditi sonaravno, solidarno industrijo srečanj. Manj je več, kajne?
Preberite si več o tekmovanju Conventa Best Event Award tukaj.
