Novembra se odpira prenovljeni Sava Center

Največji kongresni center Beograda in nekoč največji kongresni center v Evropi, je živa encikopledija sodobne zgodovine Beograda. Sava Center je bil zgrajen v rekordnem času 6 mesecev za potrebe konference OSCE 1977, ki je trajala maratonskih osem mesecev. Skorajda po naključju in Titovem ukazu je takrat Beograd dobil najsodobnejši in največji kongresni center Evrope. Veljal je za tehnološko čudo in je sledil prvemu valu izgradnje kongresnih centrov po svetu in doma.

Arhitekt Stojan Maksimović je zasnoval funkcionalno brezčasen minimalističen projekt z orjaško stekleno površino 8.500 m2 in bližnjim hotelom, ki je bil nekoč del verige Intercontinental, danes pa je hotel Crowne Plaza, del skupine Delta. Za svoje postmodernistično delo je avtor prejel številne mednarodne nagrade. Kongresni center je bil po zasnovi pionir, trendseter in originator številnih centrov, ki so kasneje nastajali po Evropi. Žal je imela vrhunska zasnova tudi velike pomanjkljivosti, ki jih s takratno tehnologijo niso znali rešiti. Velike steklene površine so energetsko potratne in z vidika vzdrževanja zelo zahtevne.

Od otvoritve leta 1977 je Sava Center obiskalo več kot 1,6 milijona obiskovalcev na več kot sedem tisoč kongresih in konferencah. Žal pa se center ni mogel enakovredno spopadati s konkurenco in po številnih zapletih je lastnik objekta leta 2021 postala skupina Delta, ki se je takoj lotila obsežne prenove. Skupna investicija v celovito prenovo kongresnega, poslovnega in trgovinskega kompleksa s površino več kot sto tisoč kvadratnih metrov presega sto milijonov evrov. Kongresni center bo začel delovati v mesecu novembru 2023. Prvi kongres, ki ga bodo gostili v centru, je 14. Evropska konferenca o prehrani (14th European Nutrition Conference ENC-FENS 2023). Kongres bo potekal od 14. do 17. novembra, pričakujejo pa več kot 1000 udeležencev.

Zanimiv je tudi komentar ocenjevalcev doživljajskega indeksa kongresnih destinacij, ki veliko pove o prednostih in razlikovanju treh primerjanih mest.

Donava ni le najpomembnejša reka Nove Evrope, temveč tudi njena gospodarska hrbtenica, ki s svojimi pritoki povezuje 19 držav s 83 milijoni prebivalcev. Zato ni presenetljivo, da ob tej mogočni reki najdemo nekaj najpomembnejših regijskih kongresnih destinacij. Donava predstavlja aorto regije, Beograd pa je njeno srce. Težko ga je primerjati z njenimi srednjevropskimi prestolnicami Dunajem in Budimpešto. Precej bliže si je z Atenami ali celo Berlinom. Balkanski Berlin je mesto, ki nas vsak teden preseneti z novimi kotički, lokali, hoteli in novo ponudbo. Beograd je pravzaprav edino velemesto na ozemlju, ki se mu je nekoč reklo Jugoslavija in če to začinite s pristno srbsko prijaznostjo, neoposrednostjo in gostoljubjem, dobite izjemno kombinacijo. V Beogradu ne pričakujte zloščene infrastrukture in jasne zgodovinske perspektive. Pogled v zakulisje ni enoglasen, k sreči pa mesto utripa mladostno, barvito in včasih tudi boemsko. Kongresni gostje se bodo tudi zato v Beogradu odlično počutili. K temu bo zanesljivo prispeval tudi prenovljeni Sava center.

Najboljše prakse Beograda: Revizija politike neuvrščenosti, ki vabi investitorje, nočno in družabno življenje, letalska dostopnost, hotelska ponudba in ambiciozna politika na področju kongresnih kandidatur.

V Zagrebu deluje najstarejši kongresni urad v regiji z impresivno zgodovino. V mestu je dobro razvita paleta kongresnih ponudnikov. Poleg znanstvenih kongresov mesto gosti veliko incentive skupin, kar dodatno vzpodbujajo lokalni DMC-ji (destinacijske agencije). Ta segment se je zelo hitro zagnal tudi v obdobjih koronske sprostitve.

Zagreb ima v primerjavi z Ljubljano in Beogradom nekoliko boljše razmerje med hotelskimi sobami in kongresnimi kapacitetami. Najbolj pa izstopa po letalski dostopnosti, kakovosti letališča in ambicioznem pridobivanju velkih mednarodnih dogodkov. Takšen primer je tudi WRC (World Rally Championship), ki bo še naslednja 3 leta potekal v Zagrebu. Poleg mega dogodkov so v Zagrebu uspešni tudi pri razvoju lastnih dogodkov, kot so uspešnice Advent, Festival luči itd.

Zagreb ponuja veliko več od kongresnih hotelov in klasične kongresne ponudbe. Najbolj navdušujejo številna posebna prizorišča. Njihova koncentracija je izjemna in prav ta del ponudbe uvršča Zagreb v regijski vrh. Zagrebu pa najbolj manjka pravi kongresni center in kljub obetavnim napovedim, še vedno čakamo na temeljni kamen. Zagrebško sejmišče, ki je bilo nekoč glavno za celotno regijo, je danes le še bleda senca nekdanje slave.

Najboljše prakse Zagreba: Spodbujanje organizacije velikih dogodkov in festivalov, vsebinski marketing, gostiteljstvo velikih športnih dogodkov, povezovanje okolice Zagreba v skupno zgodbo.

Ključna prednost Ljubljane je prav gotovo njena doživljajska pestrost, ki temelji na pokrajinski raznolikosti, ohranjenosti in dostopnosti narave. Veliko k temu prispeva tudi zelena usmeritev turizma v Ljubljani, ki je sprožila pozitiven odnos do trajnostnega razvoja. Ne smemo pozabiti tudi dediščine slavnega arhitekta Jožeta Plečnika. Ljubljana je poleg tega še vedno neodkrita kongresna destinacija. Z izjemnimi zgodbami in kongresno infrastrukturo navduši tudi najbolj zahtevne organizatorje dogodkov. Ponudba je dobro, celo odlično povezana preko Kongresnega urada Ljubljane. Poleg zapisanega pa ponuja tudi ugodno razmerje med cenami in kakovostjo. Udeleženci se bodo v Ljubljani počutili kot v domači dnevni sobi. Ljubljana je destinacija po meri kongresnih udeležencev. Ključna prednost Ljubljane je občutek varnosti, ki omogoča varno in zdravo organizacijo dogodkov. Med prednosti Ljubljane pa lahko prištejemo še dobro organiziranost celotne destinacije in profesionalnost ponudnikov.

Najboljše prakse Ljubljane: Ljubljana izstopa po inovativnosti marketinga, kar ji je prineslo tudi nagrado ICCA Best Marketing Award. Od primerjanih destinacij pa jo ločijo še lastni marketinški dogodki kot sta Conventa in Conventa Crossover.

KAJ PRAVI STATISTIKA ICCA?

Gre za edino tovrstno statistično poročilo v industriji srečanj, ki ga mednarodno združenje kongresnih organizatorjev ICCA (kratica v angl. International Congress and Convention Association) izda vsako leto spomladi in predstavlja pomemben vpogled v trg mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenj. Statitistika združenja ICCA ima močan trženjski vpliv, saj razvršča države ter mesta po priljubljenosti. Zavedati pa se moramo pomanjkljivosti raziskave, saj vanjo niso zajeti vsi dogodki, ki potekajo na destinacijah, in ne zajema korporativnih oziroma gospodarsko-podjetniških ter medvladnih srečanj in motivacijskih potovanj, ki predstavljajo pomemben del svetovne industrije srečanj. Zaradi tega je indeks ICCA le eden izmed kriterijev, ki pa vendarle veliko pove o zrelosti posameznih kongresnih destinacij in velja za svojevrsten benchmark.

Če pogledamo podatke, z izgradnjo Sava centra ne bo prišlo do bistvenih sprememb na naslednjih področjih:

1. Razmerje med razpoložljivimi hotelskimi sobami in kongresnimi kapacitetami je v vseh treh primerjanih mestih odlično in se z vstopom Sava centra ne bo bistveno spremenilo.

2. V vseh treh mestih primanjkuje večjih banketnih prostorov, pri čemer posebej izstopata Beograd in Ljubljana. Tudi na tem področju s ponovnim odprtjem Sava centra ne bo prišlo do bistvenih sprememb, saj večji banketni prostor ni predviden.

3. V vseh treh mestih še vedno manjka velika in vrhunsko opremljena multifunkcijska dvorana velikosti najmanj 4.000 m2. S takšno dvorano bi bila vsa tri mesta bolj konkurenčna, zlasti na področju banketov, ki so trenutno najbolj problematični del ponudbe z vidika infrastrukture. Idealno razmerje med kapaciteto dvorane za plenarno zasedanje (kino postavitev) in kapaciteto za banket bi moralo biti vsaj 60 %. V Beogradu bi torej potrebovali banketno dvorano s kapaciteto 2.400 udeležencev (trenutno 1.500).

Sava center pa bo najbolj premešal karte na naslednjih področjih:

1. Po velikosti in kompleksnosti prostorov bo omogočal gostiteljstvo največjih svetovnih in evropskih znanstvenih in strokovnih združenj. 46 dvoran na 100.000 m2 je v ligi največjih kongresnih centrov med Helsinki in Istanbulom ter Milanom in Bakujem.

2. Ljubljana in Zagreb imata precej nižjo nosilno kapaciteto destinacije, ki jo v Ljubljani dodatno zmanjšuje slaba letalska dostopnost, v Zagrebu pa pomanjkanje kongresnega centra.

3. Na področju trženja pričakujemo največjo revolucijo. Delta Group preprosto ve, kako se temu streže in ne bodo ničesar prepustili naključju. Kongresni centri v konkurenčnih mestih regije so večinoma v javni lasti in bodo težko zdržali tempo, ki ga bo narekoval Sava center.

4. Verjamemo, da bo tehnološka opremljenost centra vrhunska in bo pritegnila najbolj zahtevne organizatorje dogodkov. Ena od dvoran bo kot prva v regiji ponujala »immersive« doživetje, ki smo ga do danes poznali iz rastav, kot je bila tista o Van Goghu, ki je poleti gostovala v Grazu.

Če vzamemo v zakup tudi odlično letalsko dostopnost Beograda, potem lahko pričakujemo hudo borbo za gostiteljstvo mednarodnih znanstvenih kongresov, kjer je zadnja leta kraljevala Ljubljana s kar dvema kongresnima centroma.

Pomemben del formule uspeha pa bo tudi cenovna politika novega kongresnega centra, ki je še ne poznamo. Leto 2023 si bomo zapomnili po najvišji rasti cen v zadnjih treh desetletjih. Naša raziskava v začetku leta je pokazala, da je cenovni svet, kot smo ga poznali doslej, veliko bolj krhek, ranljiv, spremenljiv in skrajno negotov. Vse skupaj se lahko hitro in čez noč spremeni. Pri večjih kongresih in drugih dogodkih, ki se načrtujejo tudi 4 leta in več vnaprej, to lahko predstavlja veliko finančno tveganje. Takrat smo ugotovili, da je pravično in uravnoteženo povišanje cen za CPI indeks (Consumer Price Index). Tega pa so nekateri regijski ponudniki močno presegli.

Zato z nestrpnostjo čakamo tudi na ta del zgodbe, ki lahko v temeljih spremeni razmere na trgu. Še posebej, če bodo cene oblikovali tržno, na podlagi razumevanja cenovne občutljivosti kupcev in spremljanja cen konkurence na trgu. Upamo, da bo v Sava centru prevladal zdrav razum na področju oblikovanja cenovne politike. To je v trenutku vstopa na trg po našem mnenju strateško izjemno pomembno.

Ko bo torej v celoti zaključen tudi megaprojekt obnove Sava centra in bo slednji zares s polnimi jadri zaplul na mednarodni trg, se bodo karte vsaj na nekaterih področjih zagotovo premešale.

Organizatorji dogodkov so namreč »plahe živali« in svoje dogodek usmerjajo tja, kjer so pogoji vsaj približno konkurenčni. Pri tem bodo profitirale destinacije, ki ponujajo fleksibillne pogoje rezervacij, nižje cene v nižji sezoni in so sposobne zagotoviti garancijo cen na daljše obdobje.

Vsekakor pa se veselimo prenovljenega centra in takoj po odprtju pošljemo na obisk našega skritega kongresnega gosta, da oceni, kako dobro so v Beogradu opravili svoje delo.