V1: Pred kratkim ste zmagali na natečaju Javne agencije za knjigo (JAK) za paviljon in stojnico Slovenije na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. S čim ste prepričali žirijo in kakšna bo celostna arhitekturna zasnova paviljona?
Strokovna žirija je v končnem poročilu ob zaključku javnega in anonimnega natečaja zapisala, da predlog od ostalih odstopa po likovni izčiščenosti, preprostosti, predvsem pa pri izvedljivosti in gospodarnosti.
Veseli nas, da je bila prepoznana ambicija oblikovati trajnostno zasnovan, sodoben prostor, ki ustvarja prijetne in zanimive ambiente ter pritegne obiskovalce in jim ponuja raznolike izkušnje – od ogleda razstave, doživetja spektakla v avditoriju, priložnost za odmor in listanje knjig, intimen pogovor ali pa mreženje in spoznavanje novih ljudi. Z željo po doseganju edinstvene prostorske izkušnje smo zasnovali modularne elemente knjižnih polic, avditorijev ter visečih elmentov, ki tvorijo kompozicijo pavilijona. Pri izbiri materialov in zasnovi elementov je bilo eno glavnih meril upoštevanje načel trajnostnega razvoja.
V2: Razstavne paviljone običajno v veliki meri definira programska zasnova, funkcionalne omejitve kongresnih dvoran in še marsikaj. Koliko prostora sploh še ostane za kakovostno in izčiščeno arhitekturo?
Projektna naloga, ki predpiše funkcionalne in prostorske zahteve ter omejitve je bila s strani naročnika pripravljena zelo temeljito. Posledično smo se tekom procesa lahko osredotočili na dele zasnove, kjer je oblikovalske svobode več. Te je nekaj več tudi zato, ker kljub vsemu ne gre za sejmiščni del dogodka, ampak za predstavitev častne države – zelo različni prostopi do oblikovanja predhodnih paviljonov demonstrirajo, da je možna edinstvena predstavitev. K oblikovanju paviljona smo pristopili celostno in ga zasnovali tako, da so vsi elementi del koherentne arhitekturne izkušnje.
V3: Velik izziv je danes tudi, kako privabiti na sejme in razstave mlajšo publiko. Kako torej prostorsko zasnovati sodoben razstavni paviljon in česa se po všem mnenju ne sme spregledati?
Mlajšim obiskovalcem je potrebno ponuditi izkušnje, ki jih ni moč dobiti v digitalni sferi in so lahko zgolj posledica fizične interakcije. Verjetno v kontekstu sejmov to na strani organizatorjev pomeni čim več dogodkov, okroglih miz in druženj ter na strani razstavljalcev pavilijoni, ki ne zgolj podajajo informacij, ampak privabijo s premišljenim dizajnom prostora.
V4: Kako ste v projekt vpletli idejo Slovenije kot trajnostne, zelene destinacije?
Paviljon, oblikovan po načelih trajnostnega oblikovanja, je najboljši ambasador Slovenije kot trajnostne destinacije. To obsega izbor materialov, zasnovo elementov, ki omogočajo racionalen transport ter strategijo ponovne uporabe. Elementi ter njihova kompozicija pa so oblikovani, da ustvarijo edinstveno prostorsko izkušnjo, ki v obiskovalcu vzbudi zanimanje za slovensko knjigo, kulturo, zgodovino, mesta in naravo.
“Posebno pomembno je ustvarjanje edinstvene prostorske izkušnje.”
V5: Kaj bi svetovali slovenskim podjetjem, ki razmišljajo o predstavitvah na sejmih v tujini. Na kaj bi morali biti posebej pozorni?
Po pregledu letošnjega knjižnega sejma so v spominu najbolj ostale oblikovno kvalitetno zasnovane stojnice in jasno podajanje informacij o aktivnostih podjetij. Posebno pomembno je ustvarjanje edinstvene prostorske izkušnje – specifična osvetlitev in oblikovanje podprostorov za predstavitev posebnega produkta.
V6: Avtorski kosi pohištva in notranje opreme, ki so nastali v Sloveniji, so lahko zanimiva nadgradnja celotne ideje. Kako dobri smo na tem področju v Sloveniji?
V Sloveniji obstaja tradicija visoke kvalitete oblikovanja ter tudi izdelave pohištva in elementov notranje opreme. Pri zasnovi paviljona se nam je zdelo zanimivo, da bi vključili tako “design classic” kose Nika Kralja, kot tudi bolj nišno oz. butično pohištvo, ki je bilo predstavljeno v okviru razstav Centra za kreativnost sodobnih avtorjev. Veliki globalni dogodki, kot je Frankfurtski knjižni sejem, so odlična priložnost za predstavitev najboljših kosov široki publiki obiskovalcev.
Izvedite več o arhitekturnem studiu Sadar tukaj.
