Je Chat GPT dejansko sposoben napisati Antigono?
V kratkem času sem to dramo gledal že drugič in vedno po svoje rezonira in me poveže s stanjem duha. Postavlja in odpira številna vprašanja, ki bi si jih morali postavljati posamezniki in vsi kot družba. Pozorno poslušanje izjemnih igralcev, kjer šteje vsaka beseda in vsak poudarek, me navdaja z upanjem in zaupanjem v brezmejno moč človeškega sočutja, empatije. Zanimivo je, da je to izjemno delo Smole napisal na bencinski črpalki. Ta urbana legenda potrjuje, da so socialna inteligenca, čustva in tudi kreativnost lastna človeku in jih ne more nadomestiti še tako razvit algoritem.
Po prihodu s predstave me je obsedla ideja, da preverim nekaj tekstov, ki so mi jih v naš desk poslali različni kolegi iz naše industrije. Tekste sem analiziral s pomočjo orodja GPT Zero, ki po mojem mnenju velja za enega od najbolj natančnih orodij za preverjanje originalnosti tekstov. Zasnoval ga je študent Univerze Princeton Edward Tian. Za začetek sem skozi sistem spustil 20 sporočil za javnost. Med njimi jih je 82 % preverjeno napisanih brez pomoči AI-ja. 18 % pa je takšnih, ki so v veliki večini napisani s pomočjo Chat GPT-ja (veliko večino je skoraj v celoti spisala umetna inteligenca). Opazna je tudi korelacija med ugledom blagovnih znamk in kredibilnostjo objavljenih sporočil za javnost, ki jih je napisal človek. Dodatno sem analiziral še tekste, ki so bili objavljeni na družabnih omrežjih. Tam je že skoraj 30 % takšnih, ki jih je napisala umetna inteligenca. Vzorec je seveda premajhen za postavljanje resnih znanstvenih zaključkov. Potrjuje pa eno od domnev svetovalnega podjetja Gartner:
– Do leta 2025 bo 30 % marketinških tekstov generirala umetna inteligenca (danes 2%);
– Do leta 2030 bo kar 90 % blockuster filmov generirala umetna inteligenca (danes 0%).
Težko sodim, ali lahko takšni raziskavi povsem verjamemo. Dejstvo pa je, da je umetna inteligenca že danes nenadomestljiva pri prevajanju tekstov, generiranju idej, razbiranju pomena slik in še marsičem. Tudi sam v tem kontekstu veliko uporabljam Chat GPT. Dojemam ga kot pripomoček, s katerim si lahko pomagam pri razvijanju ideje, predloge izboljšam, spremenim ali dopolnim. S tem lahko pospešim proces ustvarjanja zgodbe. Globoko sem prepričan, da smo človeški avtorji bolj ustvarjalni in premoremo več domišljije kot umetna inteligenca.
Tehnološki Kreoni vladajo svetu
- Ponavljanje ključnih besed: fraze so pogoste in velikokrat predstavljajo vsebinsko mašilo, ki ga človeški avtorji tekstov ne uporabljamo.
- Pomanjkanje globine: vsebinsko teksti ne presežejo osnovnih dejstev in ne ponujajo poglobljenih uvidov. Zgodbe so si podobne tako, kot so si podobni vsi ceneni romani.
- Napačne informacije: Navedeni viri so pogosto napačni in zastareli ter omejeni na informacije, objavljene na spletu pred letom 2021.
- Struktura teksta: Stavki so ponavadi krajši, manj kompleksni, sintentični, ter delujejo izrazito generično.
Ob tem mi v glavi spet zazvoni tekst, ki ga izreče Kreon med predstavo: “… Umrla bova, kaj bo potem – je rekel oni. Potem sta se počasi izgubljala v stekleni plošči, res počasi, kot bi se ugrezala v neznani gosti tekočini, še najbolj podobni niču …” Verjamem, da igralci in gledalci ta del predstave vedno znova doživljamo drugače. Kaj ni to čar in bistvo naše industrije, umetnosti in vseh kreativnih industrij – da se znamo globoko potopiti v zgodbo, se ji predajati brez zadržkov in rezerve. Chat GPT ne vključuje osebnih izkušenj, čustev ali prepričanj. Vsaj zaenkrat ne kaže znakov, da mu bo to uspelo v bližnji prihodnosti.
Zavedati bi se torej morali omejitev tehnologije, urediti pa tudi avtorske pravice. Na pravkar končanem knjižnem sejmu v Frankfurtu, so evropski založniki podpisali izjavo, v kateri Evropsko unijo pozivajo k ukrepanju. Na seznamu avtorjev, ki jim je umetna inteligenca zlorabila imena, so vse od Murakamija do Jonathana Franzena. Umetna inteligenca jih nikoli ni vprašala za dovoljenje. Zato me veseli informacija, da bo EU sprejela zakon, ki naj bi to področje uredil že do konca leta (EU Artifical Intelligence Act).
V tem trenutku smo torej sredi burnega obdobja, ki mu vladajo tehnološki Kreoni. Ne slepimo se, da so človeški, vse bolj izgleda, da so zgolj manipulatorji s ciljem zadovoljevanja lastnih interesov. Odprta pisma brezdušnih tehnoloških Kreonov pa se berejo cinično in izgledajo kot maska za drugačno agendo. Zato res nujno potrebujemo odločno Antigono, ki se bo borila za regulacijo področja. Izzive umetne inteligence lahko razumemo kot vprašanje o današnji in prihodnji družbeni ureditvi sveta.
Avtor: Gorazd Čad
