Mnoga nova znanstvena odkritja iz robotske kinematike so bila prvič predstavljena na teh simpozijih. Bil je član programskih odborov (ali tudi vodja) okoli 150 mednarodnih konferenc in drugih dogodkov, večinoma organiziranih v tujini, nekatere pa je pripeljal tudi v Slovenijo. Glavna področja raziskovanja prof. Lenarčiča so robotika, predvsem robotska kinematika, biorobotika in humanoidni roboti.
V novembru 2023 je za svoje delo na področju organizacije dogodkov in promocijo Slovenije kot kongresne destinacije prejel naziv Častni Kongresni ambasador Slovenije, ki ga podeljuje Kongresni urad Slovenije.
V1: Se še spomnite organizacije svojega prvega simpozija leta 1988? Je bila to »ljubezen na prvi pogled«? Kaj je bil glavni motiv, da ste poleg svojega rednega dela na Inštitutu Jožef Stefan, našli čas tudi za organizacijo znanstvenih konferenc?
Ko sem se leta 1979 zaposlil na inštitutu, sem predlagal, da bi organizirali prvi jugoslovanski simpozij robotike v Portorožu. Ker sem doma z obale, sem se javil, da organizacijo izpeljem kar jaz. Dogovoril sem se z Avditorijem, kjer smo nato naslednje leto izvedli povsem kvaliteten dogodek, ki je vključeval tudi razstavo robotov. Takrat sem uvidel, da mi je organizacija znanstvenih srečanj takorekoč v krvi in da je za moje uveljavljanje v strokovni sferi povezano tudi s tem.
Leta 1988 sem pričel prvič delal s kongresnim oddelkom Cankarjevega doma. Že med doktorskim študijem sem si zamislil simpozij s področje robotske kinematike in to predvsem zaradi tega, ker sem čutil potrebo, da se to znanstveno področje okrepi v svetovnem merilu. Ko sem idejo omenjal najpomembnejšim znanstvenikom s tega področja v svetu, so vsi kazali velik interes in mi predlagali, da simpozij organiziram pri nas. Odločil sem se za Ljubljano in Cankarjev dom. Prvi ARK je izpadel izvrstno in predlagali so mi, da naj se simpozij nadaljuje in sicer vsako drugo leto nekje v mediteranskem okolju in da vsak drugi simpozij pride spet v Slovenijo. Simpozij je postal izjemno odmeven med robotiki zaradi vrhunskih udeležencev in specifičnega področja. Ter zaradi izrazite osebne komponente.
V2: Pred nekaj leti ste za Dnevnik dejali: “Dobre ideje in spoznanja lahko nastajajo le v izmenjavi z drugimi dobrimi idejami, torej predvsem v prostorih, kjer je ustvarjanje in iskreno sodelovanje način življenja in kjer so ljudje odprti in želijo prispevati okolju, ki jim omogoča uspeh«”. Izjava se sicer nanaša na nagrado Gazela za izjemna slovenska podjetja, verjetno pa jo lahko prenesemo tudi na izmenjavo idej na znanstvenih konferencah. So te prostor, kjer nastajajo in se povezujejo dobre ideje?
Ne moreš biti uspešen znanstvenik, če nisi povezan s kolegi po svetu. Če si v stiku s kolegi, lahko izmenjuješi deje in ustvarjaš skupne načrte za prihodnost. Prijateljstva so pri tem odločilna, odlično sodelovanje je namreč mogoče le med ljudmi, ki imajo afiniteto drug do drugega. Ko trčita dve različni ideji, nastane deset novih, kar pa se dogaja le pri neposrednih stikih med ljudmi. Med ljudmi, ki so odprti in si izmenjave zares želijo.
V3: Na podelitvi nagrade Slovenski kongresni ambasador ste rekli, da se organizatorji ne zavedamo, kako pomembni so odmori za kavo, včasih celo bolj kot predavanja. Kaj ste mislili s tem?
Najbolj trpim, ko na konferenci predavatelji pretiravajo in čez glavo podaljšujejo svoja predavanja, vodja sekcije pa jih ne ustavi. Potem rešujejo zamudo tako, da skrajšajo odmor za kavo s pol ure na deset minut. Predavanja lahko prebereš, lahko jih gledaš posnete, odmori za kavo pa so za to, da se ljudje srečujejo, se spoznavajo, ustvarjajo torej osebne povazeve, ki se počasi spreminjajo v prijateljstva. Če hočeš delati dobro konferenco, moraš ustvariti skupnost ljudi, ki se je redno udeležuje, za to pa so ključni tudi odmori za kavo.
V4: Kako nam bo UI v pomoč pri organizaciji dogodkov? Kako jo bomo lahko organizatorji pametno uporabili? Bo srečevanje v živo še potrebno in pomembno?
Umetna inteligenca je skupina metod, s katerimi lahko obravnavaš velike količine podatkov. Tačas je ta besedna zveza postala popularna v splošni javnosti in politiki. Včasih smo rekli, da smo z analizo velike količine podatkov prišli do rezultata, danes pa rečejo, da so s pomočjo umetne inteligence prišli do rezultata. Nevedni ljudje zato mislijo, da je umetna inteligenca nekaj hudega, pa ni, je le učinkovito orodje za brskanje po podatkih. Seveda lahko zelo pomaga, lahko pa z napačnimi rešitvami tudi zelo škoduje, lahko se zlorablja. Tudi pravni in etični vidiki ravnanja s podatki niso še razrešeni. Naj skrajšam, srečavanja v živo bodo še bolj pomembna, kot so danes.
V5: Transport udeležencev prispeva največji delež ogljičnega odtisa pri organizaciji mednarodne konference, zato je skoraj nemogoče organizirati ogljično nevtralno konferenco. Na drugi strani imajo številne regenerativne učinke, ki jih danes še ne znamo natančno ovrednotiti. Kateri so po vašem mnenju pozitivni učinki, ki so pomembnejši od ogljičnega odtisa?
Ah, najprej godrnjajo, da je petsto ljudi z letali pripotovalo na neko konferenco in kakšen da je bil ogljični odtis, nato sto tisoč istih godrnjavcev pozabi na ogljični odtis in leti na nogometno tekmo v Dubai. Absolutno je pomembno paziti na okolje, minimizirati porabo energije na vsakem koraku, doma, v službi, v prometu, vendar je treba imeti tudi nekaj zdrave pameti. Dovolj je, da greste na eno od večjih letališč in gledate množice ljudi, ki se valijo, letal, ki se polnijo in praznijo, koliko od tega je tistih, ki gredo na kakšno konferenco? Verjetno zanemarljivo malo. Vsaka malenkost je pomembna, glavni vzvodi zmanjševanje ogljičnega vtisa pa so vendarle drugje.
Konference so zaradi strokovnega napredka nujne, lahko pa organizatorji skušajo minimizirati stroške s primerno izbranimi lokacijami in drugimi prijemi.
V6: Kdaj se je začelo vaše sodelovanje s Cankarjevim domom in kaj vam pomeni njihova pomoč pri organizaciji?
Kot sem omenil, prvo konferenco, to je ARK, sem organiziral z njihovo pomočjo leta 1988, pomeni, da smo začeli eno leto prej. Njihova pomoč in odnos do konference je bila ključna, saj so obvladali vso ponudbo v Ljubljani. Ljudje, ki so prišli na konferenco, vsi na podlagi osebnega vabila, najbolj vidni znanstveniki s področja, so bili očarani nad mestom in nad profesionalno, predvsem pa nad srčno organizacijo konference. Mnogi so mi leta kasneje ponavljali, da jim je ta konferenca spremenila življenje, ker so uvideli, da je tudi v znanosti osebna komponenta temelj vsakega sodelovanja.
V7: Na kratko:
– Simpozij za 100 oseb ali kongres za 10.000 oseb?
Absolutno raje 100, vendar elitnih udeležencev.
– Ljubljana ali Bled?
Moji kolegi ljubijo Ljubljano, tudi sam sem raje v mestu.
– Letalo ali vlak?
Če bi imeli hitre vlake, bi rekel vlak, tako pa je letalo.
Izvedite več o Cankarjevem domu.
