V1: V oktobru je potekal 27. mednarodni knjižni sejem v Frankfurtu, kjer je bila Slovenija častna gostja. Vaš studio je bil izbran, da zasnuje slovenski paviljon. Kako ste si zamislili letošnji paviljon in kaj je bilo vaše vodilo?
Paviljon častne gostje knjižnega sejma oblikovno in vsebinsko podaja sintezo med kulturno krajino in refleksijo besed, ki zrcali izročilo slovenskega jezika in razvoj pisane besede.
Slogan programa in častnega gostovanja – Satovje besed – odraža idejo povezovanja, vključevanja in izmenjave idej tako v smislu znanja in kulture kot literature.
Zasnova paviljona izhaja iz sporočil slogana in stremi k ustvarjanju raznolikih doživetij obiskovalcev. Dvorana je prostorsko razdeljena na odprti prostor razstavišča in delno transparentni volumen dveh avditorijev. Večji je namenjen prireditvam z okrog 120 obiskovalci, manjši pa za okrogle mize in različne pogovore z ustvarjalci, založniki in avtorji (približno 60 obiskovalcev). V osrednji del paviljona je umeščena razstava ‘Books on Slovenia’, ki je namenjena predstavitvi v tuje jezike prevedenih knjižnih del slovenskih avtorjev, izdanih pri tujih založbah, in knjig o Sloveniji, ki so jih izdali tuji založniki.
Pot skozi odprti del paviljona določajo prostorski elementi – knjižne police »gozd«, elementi »knjižne refleksije« in sedeži »kanjon«.
V2: Na knjižnem sejmu je v ospredju literatura. Kako ste izpostavili slovensko literarno dedišičino in sodobne pisce?
Z zasnovo paviljona smo želeli v središče postaviti knjigo in branje. Velikih steklenih površin objekta nismo senčili, pač pa smo želili prostor čim bolj osvetliti z naravno svetlobo, ki je najprimernejša za branje. Knjige so bile razstavljene v osrednjem delu paviljona, na način, da so bile čimbolj izpostavljene, kar je v enem od intervjujev kot pozitivno ocenil tudi Drago Jančar.
Najbolj prevajani slovenski avtorji so bili dodatno izpostavljeni, in sicer smo z naročnikom, kuratorji in grafičnimi oblikovalci razvili elemente »knjižne refleksije«, ki so interaktivno orodje, s katerim lahko obiskovalci doživijo dela predstavljenih avtorjev, ki jih dopolnjujejo izobraževalne digitalne vsebine in virtualna instalacija umetnika Vuka Ćosića.
V3: Vaš paviljon je gostil tudi znane slovenske filozofe, ustvarjalce in pisatelje, med drugim Slavoja Žižka in Draga Jančarja. Na kakšen način ste zagotovili povezavo med občinstvom in govorci na odru?
Za namen predstavitev in pogovorov sta bila zasnovana dva avditorija, od ostalega dela paviljona ločena s prosojno tkanino. Takšna rešitev je omogočala, da sta bila avditorija akustično ločena, hkrati pa so lahko obiskovalci opazili dogajanje.
V zasnovo so bili vključeni tudi osvetlitev, ozvočenje in prevajalske kabine, s čimer smo omogočili optimalno izkušnjo obiskovalcem ter spremljanje dogodkov v več jezikih.
V4: Ste v zasnovo paviljona vključili tudi slovenske produkte?
V zasnovo smo vključili pohištvo slovenskih oblikovalcev, ki so se pojavljali v vseh prostorih paviljona. Prav tako je bil izvajalec paviljona slovenski, tako, da je bila tudi večina elementov in kosov, na primer sedišča iz reciklirane pene, oblikovana in izdelana posebej za dogodek v Sloveniji.
“Od začetka procesa oblikovanja smo stremeli k trajnostnim rešitvam. Večina pohištva je bilo izposojenega, del elementov zasnovanih iz recikliranih materialov, police pa so zasnovane, da jih je možno zložiti in ponovno uporabiti na drugem dogodku.”
V5: Kako pomembno je prevzeti trajnostni način razmišljanja pri oblikovanju razstav na sejmih in dogodkih?
Sejmi so potratni iz vidika onesnaževanja – transporta, embalaže in odpadkov, saj trajajo kratek čas in se na njih obiskovalci in nastopajoči pripeljejo iz celega sveta.
Od začetka procesa oblikovanja smo stremeli k trajnostnim rešitvam, ki nam jih je v veliki meri uspelo implementirati. Večina pohištva je bilo izposojenega, del elementov zasnovanih iz recikliranih materialov, police so zasnovane, da jih je možno zložiti in ponovno uporabiti na drugem dogodku.
V6: Katere prihodnje projekte načrtujete? Lahko tudi naslednje leto pričakujemo vaš podpis na slovenskem paviljonu v Frankfurtu?
V studiu načrtujemo več arhitekturnih projektov različnih meril – od interierjev do večjih zgradb. Oblikovanje paviljona v Frankfurtu je bila izjemno zanimiva izkušnja, zaradi katere se posebej posvečamo tudi oblikovanju razstav in dogodkov, z veseljem bi tudi ponovno sodelovali z odlično ekipo Javne agencije za knjigo.
Frankfurtski knjižni sejem je največji knjižni sejem na svetu. Vsako leto je ena država častna gostja in za ta namen se v dvorani Panorama zasnuje tudi poseben paviljon, ki predstavlja to državo. Naslednje leto bo častna gostja Italija.
Izvedite več o arhitekturnem studiu Sadar tukaj.
