Dialog ni monolog
Izraz INDUSTRIJA SREČANJ smo v javni diskurz vpeljali ob začetku koronske krize kot prevod angleškega izraza Meetings Industry. Cilj je bil, da z enim izrazom zaobjamemo vse segmente organizacije, kar smo tudi grafično prikazali. Uporabo izraza je znanstveno utemeljil tudi ZRC SAZU. Več o tem tukaj. Besedo industrija srečanj je posvojil Fran, ki je za ta izraz pripravil res poglobljeno obrazložitev. Sledili so številni mediji, ki so začeli uporabljati izraz in v zadnjih nekaj letih je kongresni turizem počasi izginil iz javne debate.
Razlogov, zakaj je beseda neprimerna, je precej. Prvi je zagotovo ta, da ne zajema celotne pisane mavrice naše industrije. Najbolj celovito jo poenostavlja zdaj že legendarna skica povzeta po nemški metodologiji R.I.F.E.L.
Kreativna, ne logistična industrija
Turizem je torej posledica aktivnosti kreativnega dela industrije in ne obratno. Poglejmo še, zakaj je uporaba besede kongresni turizem po mojem mnenju neprimerna.
- Kongresni del besede omejuje našo industrijo zgolj na kongrese in konference. Ali drugače, na dogodke znanstvenih in strokovnih združenj. Ta izraz diskriminira vse ostale vrste dogodkov, kot so festivali, športni dogodki, teambildingi, predstavitve produktov, podelitve nagrad in drugi dogodki.
- Turizem (kot del besedne zveze kongresni turizem) je posledica organiziranja dogodkov. Udeleženci na dogodkih koristijo turistično infrastrukturo, v svojem bistvu pa so gospodastveniki, znanstveniki, kreativci, športniki, javni delavci … Po tej preprosti logiki bi naša industrija lahko sodila pod Ministrstvo za znanost, javno upravo in še marsikaj (kohezijo, okolje in prostor, itn.).
- Redukcija celotne industrije zgolj na organizatorje kongresov zmanjšuje gospodarski pomen naše industrije. Sprašujem se, ali smo tudi zato potrebovali toliko let, da nas je politika začela poslušati.
Najbolj zanimiva klasifikacija naše industrije je pogosta v člankih pomembnih slovenskih turističnih znanstvenikov. Uporablja se izraz dopolnilne turistične dejavnosti. Komentar ni potreben in ga v praksi lahko začutimo v nekaterih znanih slovenskih turističnih krajih, ki so ukinili svoje kongresne urade, med drugim v Portorožu. Zakaj bi se župan sploh ukvarjal z nekašno dopolnilno turistično dejavnostjo, če Portorož na področju turizma čakajo pomembnejši izzivi? Pa vsi dobro vemo, da so Portorož na zemljevid postavili prav veliki dogodki. Se še spomnite Zlatega bobna, Internautice, itd.?
Turistični šovinizem
Če to začinim s podatki raziskave R.I.F.E.L. iz leta 2020, je nemška industrija srečanj šesta najpomembnejša gospodarska panoga Nemčije. Zaposluje 1,5 milijona delavcev in ustvarja skoraj 130 milijard prihodkov.
Prvih šest področij, oziroma industrij v Nemčiji:
| Avtomobilska industrija | 482,92 milijard EUR |
| Strojegradnja | 261,78 milijard EUR |
| Kemijska in farmacevtska industrija | 202,95 milijard EUR |
| Elektrotehnična industrija | 183,34 milijard EUR |
| Prehranska industrija | 179,56 milijard EUR |
| Industrija srečanj | 129,09 milijard EUR |
Celoten kolač nemške industrije srečanj je razdeljen takole:
| Poslovni dogodki (114,309 milijard EUR) | 88,55% |
| Javni dogodki (7,369 milijard EUR) | 5,91% |
| Kulturni dogodki (6,627 milijard EUR) | 5,13% |
| Športni dogodki (0,524 milijard EUR) | 0,41% |
Zelo jasno in logično so dogodki strukturirani v tri glavne skupine:
- Poslovni dogodki (sejmi, kongresi, konference, seminarji,…)
- Marketinški dogodki (promocija blagovnih znamk, produktne predstavitve)
- Prostočasni dogodki (športni, kulturni, družabni in zasebni dogodki)
Nemčija je svetovna velesila na področju organizacije dogodkov in je po podatkih Events Industry Council iz leta 2018 na tretjem mestu (za ZDA in Kitajsko). Zato ni presenetljiv podatek, da je leta 2020 v Nemčiji potekalo preko 3 milijone konferenc in kongresov, ki so se izvajali na več kot 7.500 prizoriščih.
Ta izjemno pomembna raziskava prinaša tudi številne druge zanimive podatke, ki dajejo vpogled v ozadje ene najpomembnjših nemških industrij.
V tem kontekstu se zdi uporaba izraza kongresni turizem v slovenskih medijih arhaična in popolnoma neprimerna glede na situacijo na trgu. Po svoje pa govori tudi o (ne)inovativnosti naše industrije, ki ji očitno tempo narekujejo logisti, namesto arhitektov industrije srečanj.
Slovenska industrija srečanj bo do leta 2030 ustvarjala 25 % vseh turističnih prihodkov v Sloveniji. Povprečna dnevna poraba kongresnih gostov bo
690 EUR/dan.
V času zapisa se nam niti sanjalo ni, kaj nas čaka leto kasneje, niti na mednarodnem geopolitičnem področju. V istem dokumentu pa smo zapisali tudi:
“Slovenska industrija srečanj lahko navzven doseže le toliko, kolikor bodo posamezniki v industriji dosegli navznoter. Le tako bomo v odlični kondiciji še naprej.”
Del zgodbe je vsaj po mojem mnenju povezan tudi s poenotenjem glede terminologije. Če bomo znali svojo industrijo tako dobro opisati kot to znajo kolegi iz Nemčije, potem se nam za prihodnost ni bati. Zato pa potrebujemo resen think-thank, ki ga v obstoječih izobraževalnih inštitucijah ni mogoče najti. Nimamo pa ga niti na nivoju Kongresnega urada Slovenije, kjer je struktura članstva izrazito »turistična« oziroma sestavljena iz hotelirjev in peščice kreativnih PCO, event in DMC agencij.
Takšen think-thank bi znal odgovoriti tudi na takšne neumnosti kot je skovanka »industrija srečanj in sejmov”. Si predstavljate, da bi nemška avtomobilska industrija začela uporabljati izraz industrija avtomobilov in klinastih jermenov?
Slovenska industrija srečanj nujno potrebuje takšen think-thank in posameznikov, ki lahko prispevajo svoj glas in teh je veliko. Nujno je torej potrebno vzpostaviti dialog namesto omniprezentnega monologa.
PS: Potrebujemo pa tudi realne podatke o obsegu slovenske industrije srečanj. Nazadnje smo jih izmerili v času koronakrize leta 2020 za leto 2019.
- 270 milijonov EUR je pesimistična ocena letnih direktnih prihodkov slovenske industrije srečanj;
- 48 milijonov znaša DDV, ki ga skozi prihodke plačamo v državno blagajno;
- 891 milijonov EUR znašajo multiplikativni učinki slovenske industrije srečanj;
- Letna prodaja slovenske avtomobilske industrije znaša 3,7 miljarde EUR. Industrija srečanj ustvarja 24 % prihodkov slovenske avtomobilske industrije;
- Skupna potrošnja kongresnih gostov je 3,3 kratnik porabe običajnih turistov;
- 1.446,00 € je bila povprečna potrošnja kongresnih gostov v letu 2019;
- 482,00 € je bila dnevna potrošnja kongresnih gostov leta 2019.
