Zakaj in kako ESRS spreminja pravile igre tudi za organizatorje dogodkov?

S tem datumom se je dejansko začelo novo obdobje korporativnega poročanja, ki bo postopno veljalo za večino podjetij v EU. Kot je slikovito dejala slovenska strokovnjakinja Simona Roškar, se obdobje trajnostnega pravljičarstva s tem zaključuje in začenja obdobje obsežnejšega in bolj natančnega zajemanja podatkov. Dejstvo je, da bomo morali konkretne podatke začeti zbirati tudi organizatorji dogodkov. Zanesljivo bodo trenutna priporočila, kot jih je jeseni objavila iniciativa Net Zero Carbon Events, premalo natančna in podrobna za potrebe večjih korporacij. Ovrednotiti bo potrebno tudi tveganja na dogodkih, definirati vrednostne verige in vse pridobljene informacije informacijsko integrirati.

Direktiva glede poročanja podjetij o trajnosti oz. t.i. »ESG poročanja« predstavlja nadgradnjo zavez iz Direktive o nefinančnem poročanju, ki smo jo poznali kot NFRD (Non-Financial Reporting Directive). Nadomestila jo je nova direktiva CSRD (Corporate Sustainability Reporting Directive). Nova direktiva povečuje krog zavezancev. Po NFRD je bilo v EU približno 11.700 podjetij zavezanih k poročanju, po CSRD pa bo k poročanju zavezanih več kot 50.000 podjetij v EU. Med njimi so številna podjetja, ki veljajo za največje organizatorje dogodkov in podjetja, ki so zavezana k poročanju že od 1. januarja 2024 so:

1. velika podjetja z več kot 500 zaposlenimi, ki so že zavezana za poročanje po NFRD, od 1. januarja 2024 za poročila v letu 2025.

2. velika EU podjetja, ki izpolnjujejo dve od naslednjih treh meril:

• več kot 250 zaposlenih v povprečju v poslovnem letu,
• več kot 40 milijonov evrov čistih prihodkov,
• več kot 20 milijonov evrov kapitala

Od 1. januarja 2025 pa bodo k poročanju zavezana vsa podjetja v EU, ki kotirajo na borzi, vključno z majhnimi in srednjimi podjetji.

Katere trajnostne teme so vključene v standarde poročanja ESRS?

E – okoljski standardi

E1 – Podnebne spremembe
Prilagajanje podnebnim spremembam / Blažitev podnebnih sprememb / Energija

E2 – Onesnaževanje
Onesnaževanje zraka / Onesnaževanje vode /
Onesnaževanje prsti / Onesnaževanje živih organizmov in virov hrane / Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost / Snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost / Mikroplastika

E3 – Vodni in morski viri
Voda / Morski viri

E4 – Biotska raznovrstnost in ekosistemi
Neposredna gonilna sila vplivov na izgubo biotske raznovrstnosti / Vplivi na stanje vrst / Vplivi na obseg in stanje ekosistemov / Vplivi na ekosistemske storitve in odvisnosti od njih

E5 – Krožno gospodarstvo
Pritoki virov, vključno z rabo virov / Odtoki virov, povezani s proizvodi in storitvami / Odpadki

S – socialni standardi

S1 – Lastna delovna sila
Delovni pogoji / Enaka obravnava in enake možnosti za vse / Druge z delom povezane pravice

S2- Delavci v nabavni verigi
Delovni pogoji / Enaka obravnava in enake možnosti za vse / Druge z delom povezane pravice

S3 – Prizadete skupnosti
Ekonomske, socialne in kulturne pravice skupnosti / Državljanske in politične pravice skupnosti / Pravice indigenih ljudstev

S4 – Potrošniki in končni uporabniki
Vplivi na potrošnike, povezani z informacijami / Osebna varnost potrošnikov in/ali končnih uporabnikov / Socialna vključenost potrošnikov in/ali končnih uporabnikov

G – standard upravljanja

G1 – Poslovno ravnanje
Korporativna kultura / Zaščita žvižgačev / Dobrobit živali / Politično sodelovanje in dejavnosti lobiranja / Upravljanje odnosov z dobavitelji, vključno s plačilnimi praksami / Korupcija in podkupovanje

Da je ESRS že dodobra začel mešati karte, se najbolj kaže na področju ključnih dobaviteljev v naši industriji. To so v tem trenutku predvsem prizorišča, hoteli, catering podjetja in ponudniki multimedijske opreme. Razumevanje vplivov dobavne verige je namreč prvi del procesa pri podjetih, ki so že letos zavezana k trajnostnemu poročanju. Največkrat se to kaže v zahtevah po podatkih o porabi energije, vode in ravnanju z odpadki na dogodkih. Teh zahtev bo vedno več in poleg njih lahko pričakujete, da bodo zahtevali tudi vaš načrt razogljičenja in podatke glede delovnih pogojev in ravnanja z zaposlenimi. Standard med drugim predvideva obvezno razkritje števila delavcev, pa tudi podatke o preprečevanju diskriminacije, promocijo enakih možnosti in ukrepov za povečanje vključenosti.

Pričakujemo pa še, da bodo naročniki kmalu zahtevali od vseh ponudnikov v industriji srečanj integracijo razkritij v digitalni obliki z uporabo evropskega enotnega elektronskega formata (ESEF) na podlagi taksonomije XBRL, ki je še v pripravi. Zato je po našem mnenju zdaj čas, da o tem vsi v industriji srečanj resno razmislimo in uvedemo mehanizme, ki nam bodo olajšali poročanje. S tem si bomo zagotovili večjo konkurenčnost in boljše poslovne rezultate.

Standard ESRS informacije o trajnostnem razvoju izenačuje s finančnimi informacijami. S tem pa se je pojavila tudi zahteva po reviziji podatkov, ki smo jo bili dosedaj vajeni v zvezi s finančnim poročanjem. Tudi organizatorji dogodkov se moramo ob tem zavedati, da standard predvideva 86 razkritij in 1100 podatkovnih točk. Pri tem se uporablja pristop dvojne pomembnosti za celoten spekter okoljskih, socialnih in upravljavskih tem (ESG). Tako bodo morala podjetja poročati o vplivih svojih dejavnosti na ljudi in okolje kot tudi o tem, kako različne trajnostne zaveze vplivajo nanje. Čeprav prvi osnutek ESRS zajema vse informacije, ki bodo verjetno pomembne ne glede na sektorje, v katerih podjetja poslujejo, bodo te pozneje dopolnili tudi standardi za posamezne sektorje. Predvidevamo, da bomo dobili tudi standard za industrijo srečanj.

Ker smo dosedaj najbolj pogosto o trajnostni preobrazbi razmišljali skozi trajnostne cilje UN, pa za lažje razumevanje objavljamo tudi povezavo med trajnostnimi cilji UN in konceptom ESG.