V1: Zakaj je trajnostna organizacija COP28 pomembna vam osebno?
Z mojega vidika trajnost ni nekaj, kar se zgodi čez noč. Zahteva resnično predanost. To še posebej velja za UNFCCC, ki organizira največje mednarodnego srečanje na svetu – klimatsko konferenco COP. Približno 85.000 ljudi se je zbralo v Dubaju za COP28.
Če bomo organizirali dogodek, ki se v osnovi ukvarja s podnebjem in emisijami toplogrednih plinov, mora biti trajnosten. To lahko storimo le, če imamo prave partnerje. Imeli smo srečo, saj smo imeli podporo Združenih Arabskih Emiratov. Pred tem smo v Združenem kraljestvu za COP26 imeli partnerja, ki se je podobno zavezal k izvedbi dogodka, ki je trajnosten v vseh svojih vidikih.
V2: Ali ste izmerili ogljični odtis COP28 v skladu z vsemi cilji ZN?
Ko povežemo točke za dogodek, kot je COP, postavimo trajnost v ospredje. Mislim, da je pomembno zagotoviti, da dogodek poskusite narediti trajnostnega z vseh vidikov, ne glede na to, ali gre za gospodarske vidike, okoljske vidike, družbene vidike; vsi tisti vidiki, ki jih pokrivajo cilji trajnostnega razvoja, morajo biti trajnostni. Je pa zahtevno. S takim dogodkom bodo povezane emisije ogljika, ker veliko ljudi potuje v tujino. Zahtevno jih je spraviti na ničlo. Zaradi tega sodelujemo z državo gostiteljico, da bi čim bolj preprečili emisije toplogrednih plinov.
Izračunamo neizogibne emisije. Za ta COP še zaključujejo izračune za to, kar se je zgodilo v Dubaju, vendar bodo izdali poročilo, v katerem bodo navedene neizogibne emisije. Ti bodo nato izravnani.
V3: Kako bi s svojimi besedami opisali trajnostni dogodek? Katere glavne vidike morajo organizatorji dogodkov upoštevati, da bodo njihovi dogodki bolj trajnostni?
Mislim, da mora biti pri teh treh vprašanjih, ki sem jih predstavil. Konferenca mora biti trajnostna v smislu podnebja – kompenzacije, omejevanje emisij toplogrednih plinov in narediti vse, kar je v naši moči, da omejimo vpliv na podnebje. Drugič, biti mora ekonomsko vzdržna. Dogodek mora pustiti dediščino. Ne bi smeli samo gostiti dogodka v državi in uporabljati samo začasno infrastrukturo.
Ko bomo leta 2030 v amazonskem mestu Belém organizirali COP30, bomo prispevali h gospodarstvu in ne bomo jemali virov iz okolice. Nenazadnje pa mora dogodek prispevati k skupnosti in družbi, v kateri poteka. To dosežemo z obsežnim prostovoljnim programom, kjer lokalni prostovoljci sodelujejo z vlado, da nam pomagajo pri izvajanju COP. To jim omogoča osebno izkušnjo in enkratno sodelovanje s COP, s tem pa pridobijo življenjske veščine v mednarodnem okolju, ki jih drugače ne bi pridobili. Mislim, da jim bo to dobro služilo v njihovem prihodnjem življenju in karieri.
V4: Kako so se udeleženci odzvali na ukrepe? Ste prejeli kakšen njihov komentar?
Številni vidiki izzivov, s katerimi se soočamo na področju trajnosti, udeležencem niso vidni. Pri gradnji prizorišča npr. poskušamo zagotoviti, da omejimo vpliv na podnebje. Tega ne bodo opazili, vendar jih skušamo o tem obvestiti. Odzivi na nekatere vidike, ki so jim bolj vidni, so bili večinoma pozitivni. Kot primer, hrana, ki smo jo nudili na prizorišču, je bila dobro sprejeta. Vedno poskušamo sodelovati z državo gostiteljico, v tem primeru ZAE, da bi sestavili prehransko strategijo in zagotovili, da je gastronomija trajnostna in lokalna. Izkoristiti morate tisto, kar je na voljo v lokalnem okolju, da vam hrane ne bo treba prevažati na dolge razdalje. To je tudi priložnost za ljudi, da se seznanijo z novimi lokalnimi kuhinjami in specialitetami. Med COP26 v Glasgowu je 90 % hrane izviralo iz radija 50 kilometrov. Poleg tega so se udeleženci seznanili s pristno škotsko hrano, vključno s haggisom in drugimi specialitetami, ki jih sicer ne bi okusili.
V5: Kako bi komentirali izraz “onkraj ogljika” v smislu COP28 v Dubaju?
Verjamem, da je dogodek presegel zgolj merjenje ogljika. Rezultate COP28 lahko vzamete pozitivno ali negativno; vse je odvisno od vašega zornega kota. Toda, na splošno je zaključek pozitiven, vsaj zame, saj je to prvič v zgodovini, da se je celotna mednarodna skupnost zavezala prehodu s fosilnih goriv.
COP28 je bil zgodovinski COP. Hkrati se moramo zavedati, da je treba še veliko doseči.
Da dosežemo cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje, se moramo bolj potruditi in storiti več v smislu izvajanja in mobilizacije financiranja, kar bo glavna tema COP29. Čaka nas torej še veliko dela. Ne bi smeli sedeti in misliti, da smo nekaj dosegli, ko smo naredili le pol koraka. Še naprej moramo delati naprej. Ampak mislim, da je vrednost COP v tem, da v sobi ne sedijo le trije ali štirje ljudje in si rečejo: “Kaj naj storimo?” Gre za združevanje 196 držav. In nikoli ni enostavno pripeljati vseh teh ljudi in jih premakniti v eno smer. Že z stošestindvajsetimi ljudmi iz ene vasi je težko doseči soglasje. Tukaj pa morate dobiti 196 držav, ki predstavljajo vsak del sveta. In to je zahtevno. Če se vrnem k vašemu vprašanju trajnosti, menim, da je zame pomemben vpliv na skupnost. Dogodek mora biti del tega, kje ste. Mislim, da je enostavno organizirati dogodek, odtujen od okolice. Greste na konferenco, morda v konferenčni center v Kölnu ali v Frankfurtu ali celo Parizu, ki ni na noben način povezan z okolico. Kar je zelo pomembno za dogodek, kot je COP, je zagotoviti, da se država, ki ga gosti, počuti del tega dogodka in je povezana s svojimi ljudmi.
“Že z stošestindevetdesetimi ljudmi iz ene vasi je težko doseči soglasje. Tukaj pa morate zbrati 196 držav, ki predstavljajo vse dele sveta.”
V6: Kako lahko organizatorji dogodkov prispevajo k trajnostni transformaciji?
Mislim, da morajo trajnost postaviti v središče organizacije dogodkov. Načrtovalci srečanj bi morali že od samega začetka razmišljati o trajnosti in različnih vidikih in ne le upoštevati možnosti izravnave ogljika. To bi morala biti zadnja možnost, ko gre za neizogibne emisije, kot je letenje. Za vse ostalo pa je treba trajnost vključiti že na začetku. In takrat, ko na primer pripravljate dogodek in razmišljate o pridobivanju materialov, je ključnega pomena upoštevati trajnost. Organizatorji dogodkov lahko razmišljajo o tem, kako je mogoče vse različne materiale združiti. Razmišljati bi morali o tem kako pripeljati materiale z enim tovornjakom namesto z desetimi. Podobno je sestavljanje naročil na Amazonu, kjer združite vsa naročila, namesto da naročite več različnih dostavnih škatel. Ko smo organizirali COP26 v Glasgowu, sem izvedel, da smo jih pri sodelovanju z izvajalci lahko spodbudili, da so začeli razmišljati o tem, kako ravnajo z dostavami, ki prihajajo na dogodek. Popeljal jih je na drugo raven razmišljanja o trajnosti.
V7: Ali je sploh mogoče ustvariti bolj trajnostna potovanja? Kako prepričati nekoga, ki je predsednik vlade, da potuje trajnostno?
To je mogoče storiti, čeprav to ni enostavno za globalna potovanja. Začeti morate na lokalni ravni. Prebivalci se morajo zavezati, da bodo potovali trajnostno, ne glede na to, ali to pomeni z vlakom ali z električnim vozilom.
Mislim, da so mednarodna potovanja zahtevna. Temu se ne da izogniti. Trenutno nimamo tehnologije za potovanje z letali z zelo nizkimi emisijami. In ni realno pričakovati, da se bodo svetovni voditelji z ladjo ali trajektom odpeljali v Dubaj ali kam drugam.
Navdušen sem nad priložnostmi, ki jih lahko prinese tehnologija. Če bomo lahko ohranili videokonference, bomo morda lahko zmanjšali število ljudi, ki morajo biti osebno prisotni na dogodkih. Vendar pa bodo politična srečanja morda še vedno potrebna. Mogoče ne potrebujete, da se vsi ljudje zberejo na dogodku. Toda pred različnimi sestanki bi lahko stvari počeli bolj virtualno, če bi ta tehnologija pomaga pri premikanju v to smer.
V8: Kako izberete destinacijo za globalne dogodke?
Odgovor na to je, da ne izbiramo. ZN in UNFCCC sta v tem pogledu preprosto sekretariat. Proces, katerega del smo, poganjajo stranke in države. Vsako leto se COP izmenjuje med regionalnimi skupinami. Obstaja pet regionalnih skupin – Afrika, Latinska Amerika in Karibi, zahodnoevropska skupina, azijsko-pacifiška skupina in vzhodnoevropska skupina. Letos je bil to termin skupine Azija. Znotraj azijske skupine se države odločijo, kdo bo gostil COP. Odločili so se za ZAE, medtem ko se je vzhodnoevropska skupina odločila za Azerbajdžan za COP29 leta 2024. Naša naloga je, da si ogledamo objekte in prizorišča v Azerbajdžanu in jim pomagamo ugotoviti, kaj morajo storiti, da zagotovijo trajnostno konferenco COP. Iščemo možnosti za prizorišča in sestavljamo različne delovne tokove, ki jih moramo združiti za izvedbo dogodka. To vključuje tudi trajnostno delo.
V9: Kdaj lahko pričakujemo poročilo iz Dubaja o vseh trajnostnih dejavnostih?
Mislim, da v naslednjih mesecih. Po COP morate zbrati vse informacije in zagotoviti, da so pregledne in verodostojne. Čeprav še vedno zbirajo podatke, mislim, da so blizu konca. Mislim, da bodo kmalu objavili trajnostno izdajo.
V10: Ali menite, da je organizacija trajnostnega COP ali drugega dogodka na koncu dražja ali cenejša?
Kot sem rekel, če postavite trajnost v središče, lahko najdete načine, kako ga narediti ekonomsko vzdržnega in cenejšega. To lahko storite, če optimizirate prevoz in dovoz storitev in materiala na prizorišče za izvedbo dogodka, ne glede na to, ali gre za paviljon ali sejno sobo. Če lahko o tem razmišljate trajnostno in združite dostavo, lahko zmanjšate tudi proračun. Trajnost je lahko zmagovalna ponudba tudi v smislu denarja.
V11: Kako lahko prispevamo k boljšemu in bolj trajnostnemu svetu?
Verjamem, da zmoremo vsi. Mislim, da je Gandhi rekel, da moraš biti sprememba, ki jo želiš videti. Omejevanje emisij toplogrednih plinov je bistvenega pomena. Države moramo spodbuditi, da sprejmejo resnične zaveze in jih izvajajo na vseh ravneh. Čeprav se zdi nemogoče, menim, da lahko posameznik naredi razliko v tem, kako živi svoje življenje in za kakšen prevoz se odloči.
Vplivate lahko tako, da ste del gibanja za spodbujanje sprememb, izbirate trajnostne izdelke, glasujete za okoljsko ozaveščene stranke in ukrepate, da prepričate politične voditelje, da nekaj spremenijo. Vse to se mora torej združiti, da dosežemo spremembe, potrebne za omejitev emisij toplogrednih plinov.
V12: Kaj bi rekli generaciji Z, ki jo skrbijo podnebne spremembe?
Mislim, da imajo prav. Ne delamo dovolj. Se strinjam z njimi 100%. Narediti moramo več. In menim, da moramo mobilizirati starejše generacije, da ukrepajo, vendar ne pozabite tudi, da bodo mlajše generacije kmalu na vodilnih položajih. Naše generacije se bodo kmalu upokojile. Odločitve bodo sprejemale mlajše generacije. Zagotoviti moramo, da so tudi vsi v mlajših generacijih zavezani temu cilju. Ne bi smeli vplivati samo na starejše generacije, ampak vplivati na naslednje generacije. Podnebne spremembe niso problem, ki bi ga lahko rešili v nekaj letih. Potrebovali bomo generacijo in več, da bomo ostali zavezani uvajanju sprememb. In zaupati moramo znanosti.
Izvedite več o povzetkih iz konference COP28 tukaj.
