green_hotels
Photo Credit: Shutterstock

Oportunizem v industriji srečanj

Če je odnos med naročnikom in event agencijo že v štartu nepošten, je zelo majhna verjetnost, da bo iz takšnega odnosa nastalo spoštljivo partnerstvo. Pa vendarle organizatorji dogodkov odgovarjamo na povpraševanja, ki že na daleč smrdijo po netransparentnosti. Osebno takšna povpraševanja pogosto prepoznam, dolgoletne izkušnje so pri tem zelo dragocene. Problem pa nastane, ko zaradi empatije, zgodovine in karizme pademo na finto in zaupamo osebam, kateih edini cilj je zloraba znanja agencije.

Pred kratkim smo pomagali pri pripravi zelo zahtevne ponudbe za strokovni kongres, kjer nas je zavedel pomemben član organizacijskega odbora. Njegove realne moči v tem trenutku nismo preverjali. Nekoč je bil namreč alfa in omega tega področja v državi. Zaupali smo mu, da je še vedno ključni igralec. V pripravo ponudbe smo vložili več kot 50 agencijskih ur, ter dali na voljo svoje znanje in poslovni model. Pri tem so sodelovali tudi naši partnerji in dobavitelji, s katerimi imamo zaupanja vreden poslovni odnos. Kako zelo smo bili zlorabljeni, smo se zavedli šele po prejemu odgovora, da so izbrali drugo agencijo in kar je najhuje, drugo lokacijo, ki smo jo v štartu predlagali sami, pa je bila zavrnjena. Posel je bil dogovorjen vnaprej in grdo so nas izkoristili za preverjanje naših cen in poslovnega modela. Razočaranju je sledila streznitev in odločitev, da na to izkušnjo čimprej pozabimo. Pa tudi, da o takih izzivih agencij za organizacijo dogodkov začnemo javno govoriti.

kongres_magazine
Za bolj strokoven uvod v tematiko mi je spomin priklical strokovni članek prof. Zlatka Jančiča z naslovom »Nova paradigma v marketinški disciplini: soupravljanje marketinških odnosov«. Članek je bil napisan davnega leta 1997 in v njem profesor razjasni, kakšna je razlika med marketinškim upravljanjem in marketinškimi odnosi:

Marketinško upravljanjeMarketinški odnosi
AkcijaInterakcija
ManipuacijaKomunikacija
Neodvisnost akterjevSoodvisnost akterjev
KompetitivnostKooperativnost
VelikostOmrežje
NezaupanjeZaupanje
PrepričevanjePrilagajanje
Poudarek na racionalnostiPoudarek na intuiciji
MočRecipročnost

 

Očitno v našo dejavnost takšna razmišljanja prihajajo z zamikom, dejansko pa ne bi mogel bolje zapisati in povzeti bistva stanja duha leta 2024.

Za oportunizem Fran pravi, da gre za prilagajanje mišljenja, ravnanja trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi. Razume ga tudi kot preračunljivost, prilagodljivost. Zdi se mi najbolj primerna beseda za opis trenutnega stanja na trgu. Ta je prevladujoče transkacijski in zelo redko temelji na dolgoročnih odnosih.

SOZ (Slovensko oglaševalsko združenje) je že leta 2007 napisal deset pravil za izbiro marketinških agencij, ki se berejo kot super pravila tudi kadar gre za izbiro event agencije. Takole so zapisali:

  • Zbiranje vseh potrebnih podatkov.
  • Povabilo treh agencij na natečaj.
  • Priprava zapisa vsebinskega dela natečajnih izhodišč (brif).
  • Določitev rokov.
  • Določitev denarnega nadomestila.
  • Zagotovitev dostopa do pomembnih podatkov.
  • Zagotovitev objektivnosti ocenjevanja.
  • Dogovor o formalnem delu natečajnih projektov pred sprejemom odločitve.
  • Sprejem odločitve o izbiri natečajnega projekta v najkrajšem času.
  • Pravilni zaključek natečajnega postopka.

european_cities_marketing
Photo Credit: Getty Images

Prepoznajte znake

Podobna priporočila je pripravila tudi WFA (World Federation of Advertisers) in EACA (European Association of Communication Agencies).

Obe združenji posebej poudarjata, da morajo biti pogoji sodelovanja jasno zapisani, vključno s pogoji za povračilo stroškov in provizijski sistem. Najbolj problematičen del razpisov je zagotovo dejstvo, da poraženci za svoje delo ne prejmejo kompenzacije za svoj trud in čas vložen v pripravo ponudbe. Pa tudi dejstvo, da naročnik lahko združi ideje večih agencij brez kakršnihkoli stroškov.

Poleg tega je še nekaj tipičnih znakov, da vas naročnik želi zgolj izrabiti:

  • Prvi znak za alarm je izjemno kratek čas za oddajo ponudbe. V takšnem primeru je moj nasvet, da od naročnika obvezno zahtevate sestanek in razjasnite razloge za tako kratek rok. Ali pa se raje posvetite dolgoročnim odnosom z naročniki.
  • Drugi znak za alarm je nespoštovanje avtorskih kreativnih idej. Resni naročniki imajo ta del jasno zapisan v brifu in vam bodo brez težav v podpis ponudili NDA glede spoštovanja avtorskih pravic.
  • Tretji znak za alarm je, kadar se z vami pred oddajo ponudbe ne želijo srečati na kratkem uvodnem sestanku. Če v dobi spletnih srečanj nimajo pol ure časa, potem je nekaj hudo narobe.
  • Četrti znak za alaram so naročniki, ki serijsko pošiljajo povpraševanja. Z njimi dosedaj še niste izvajali dogodkov, kar z verjetnostjo pomeni, da jih tudi ne boste.
  • Peti znak za alarm pa je situacija, ki diši po raziskovanju trga. Oziroma zbiranju idej. Kaj ni bolje imeti deset idej, ki jih nato združiš v eno.
  • Šesti znak za alarm pa je, kadar je edini kriterij izbire najnižja cena. Razlog je lahko tudi zbijanje cene že izbrani agenciji, vi pa ste priročen izgovor za dumping.
  • Sedmi znak za alarm je, da ne dobite vseh potrebnih informacij. To pomeni, da je druga agencija na dopingu, saj ima direkten dostop do najbolj pomembnih informacij.
  • Osmi znak za alarm je, kadar je brif naročnika pomanjkljiv, da se že iz letala vidi, da ne gre za resno povpraševanje. Največkrat se to prepozna skozi zelo šibko postavljene ključne cilje (KPI) dogodka.

conventa_crossover
Photo Credit: Marko Delbello Ocepek

Divji Zahod

In tako naprej. Vendar moramo posebej omeniti tudi oportunizem s strani agencij. Agencije so v Sloveniji večinoma vključene v SOZ ali Kongresni urad. Ta ima sicer v statutu zapisano, da mora vzpostaviti etično komisijo. Pa se odkrito ne spomnim, da bi to kadarkoli zares naredili.

Ker pa je vsaj zame zelo pomemben tudi trajnostni vidik, se zdi skorajda neverjetno, da tega agencije ne znamo ustrezno izpostaviti. Trajnost je okoljska, družbena in upravljalska. Slednjima v zadnjem času posvečamo veliko pozornosti. Očitno pa ne znamo jasno skomunicirati dejstva, da je neplačano delo agencij na razpisih pravzaprav izkoriščanje in praksa, ki je popolnoma nesprejemljiva. Tako kot razumemo nesprejemljivost izkoriščanja otroškega dela, bi morali to razumeti tudi v kontekstu izkoriščanja agencij.

Naročniki ne izkoriščajo event agencij na podlagi teorij zarot, temveč zato, ker jim to dopuščamo. Prepričan sem, da v poštenem boju z največjim veseljem čestitamo konkurentu za zmago. Kadar pa gre za zlorabo zaupanja, pa pridemo na spolzek teren, ki vsaj v naši državi etično ni ustrezno urejen in reguliran.

Vsaka event agencija pa se mora na koncu sama odločiti, pri katerih razpisih se ji zares splača sodelovati. Vsekakor pa se lahko največ naučimo od prijateljev iz marketinga, ki so lekcijo vzeli in sprejeli že kakšno desetletje nazaj. Trenutno smo daleč od ideala in vse skupaj še najbolj spominja na divji vzhod.


Dodatno branje:

Join our newsletter!

Subscribe to our newsletter and stay up-to-date with the latest updates from Kongres Magazine.