Ritem ali algoritem?

Temperatura konec marca doseže trideset stopinj. Čas za po-letna kratka oblačila. Promenada ob »Beogradu na vodi« je nabito polna. Novo brezdušna arhitektura privlači množice. Od legendarne Save Male, ki je globoko zapisana v moj spomin, ni ostalo skoraj nič. Kmalu bo tudi to izginilo. Zdi se, da vsi nekam hitijo, bežijo, kot magnet jih privlači orjaški nakupovalni center. Tam rojijo in se medijo. Nagledal sem se takšnih promenad, kolonad in palač. Prepoznamo jih na prvi pogled. Generičnost se vidi in čuti in tudi Jamie Oliver težko premaga priokus hitre prehrane. V znani restavraciji se mlade influencerke ukvarjajo z algoritmi, nasmeh je vreden več kot odlična kulinarika. Kafanski duh Beograda bo potrebno poiskati na drugem koncu mesta, morda na drugem koncu Srbije.

Dan prej, tudi v Nišu podnebne spremembe priženejo temperature do poletnih 27 stopinj celzija. Veliko se gradi tudi v tretjem največjem srbskem mestu. Energija je usmerjena v nadaljnji razvoj tehnološkega parka. Utrip mesta okoli parka, kjer bo kmalu zrasel nov aneks tehnološkega parka, se zdi mladosten, radoživ in poleten. V mestu ni novih Potemkinovih vasi, saj je ža starih iz obdobja socialističnega razcveta veliko. Kljub tem pa mesto utripa v posebnem južnem ritmu meraka. To je beseda, ki opisuje stanje duha. Označuje željo, voljo, zanos in zadovoljstvo v uživanju malih doživetij. Merak je ljubezen do življenja in ljudje v Nišu so meraklije, ki ljubijo glasbo, kulinariko, bližino in kafano. Po mojem skromnem mnenju bi jo morali zaščititi kot UNESCO nesnovno dediščino. Zavarovati kot zadnjo obrambo demokracije in tolerance.

In tako naprej in nazaj organizatorji dogodkov na veke vekov iščemo avtentična doživetja. Sveti gral organizacije, ki smo jim v nekaterih državah dodali še petzvezdični sijaj. Avtentične zgodbe pa so povsod okoli nas, le prepoznati jih več ne znamo. Algoritmi nam krojijo lestvico prioritet in neprijazen, neprofesionalen, vseplošno nataknjen natakar v beograjski fensi restavraciji je za algoritem vreden več, kot zakajen barman v Nišu. Takšen, ki streže z cigaretom v ustih in nam po zaprtju zapoje kot najboljši zarjaveli tenor Srbije. ChatGPT-ju se o meraku ne sanja in ga najbrž nikoli ne bo razumel. Še večjo težavo pa ima z nostalgijo ali sentimentalnim hrepenenjem po preteklosti.

Organizatorji dogodkov se z avtentičnostjo radi igramo. Največkrat jih v dogodke vpletamo skozi doživetje prostora, kulinariko, igrifikacijo in dramaturgijo ali kot uprizorjeno avtentičnostjo. S tem udeležence povežemo na simbolni ravni in jim vrnemo prijetne občutke iz preteklosti. Pristna kulinarika, avtentična glasba, posebna zgodovinska prizorišča in kulturna zgodovina so jedro vsakega dobrega dogodka, od incentivov do velikih kongresov. Organizatorji dogodkov imamo na tem področju odgovornost, saj bi morali udeležencem dati jasno sporočilo, kdaj gre za zgodovinsko avtentičnost prizorišč in zgodb in kdaj za idealiziran pristop, ki povzema tradicije in navade mikrolokacije. Na voljo sta dve možnosti:

A) Pristna avtentičnost, kamor uvrščamo vse, kar je pristno, nepotvorjeno in originalno in kar lahko kadarkoli potrdimo s strani strokovnih avtoritet.

B) Konstruirana avtentičnost je ustvarjena in poustvarjena za potrebe dogodka in bi jo lahko imenovali tudi simbolna avtentičnost. V industriji srečanj gre pogosto tudi za estetsko simulacijo.

Obe možnosti sta v redu, če sta izvedeni profesionalno. Dejstvo pa je, da zavajanje s ponaredki in »copy paste« pristopi preprosto ne delujejo. Si predstavljate oberkrajner muzikante v niških kafanah?

Velika dodana vrednost destinacij so tudi posebna prizorišča. Včasih takih prostorov niti ne vidimo in jih je potrebno prepoznati kot posebna prizorišča, jim dati nov namen. Takšen primer so niške kafane. Zato morajo destinacije po mojem skromnem mnenju inventarizirati in ovrednotiti ne samo prizorišč, temveč tudi nesnovno kulturno dediščino. In znati poiskati avtentične osebe, ki bodo navdušile udeležence in so zrasle v prostoru, kjer dogodek poteka.

Odtujenost sodobnega digitalnega sveta je v konfliktu s tradicionalno kulturo, občutkom dejanskosti in enkratnosti. Ustreznost in pristnost (avtentičnost) naše interpretacije preteklosti bodo udeleženci ocenjevali glede na lastno percepcijo preteklosti. Realnost in otipljivost predstavljenega je torej predpogoj za uspeh.

Avteničnost je v Nišu naložena v številnih plasteh, začenši z neverjetno zgodovino, mešanjem vpliva romanske in turške zgodovine, kulinariko, vinarstvom, folkloro, glasbo Šabana Bajramovića in kafano. Prav slednja pa je nekakšna črvina, skozi katero lahko v mestu prehajaš prostor in čas. Zato je obisk kafane simbolno in čustveno intenziven dogodek. Vaši udeleženci pa bodo iz pasivnih postali aktivni kreatorji kafanskega doživetja.

Prijatelj iz Beograda me je provokativno spraševal, zakaj Niš, ko pa je Beograd večji, pomembnejši, modernejši in še marsikaj. Brez oklevanja sem mu odgovoril, da zaradi meraka in kafan. Poslal pa sem mu še naslednjo obrazložitev:

Tretje največje srbsko mesto je po krivem spregledano kot MICE destinacija. Vse, kar imajo veliki (Beograd), boste našli tudi v Nišu, vendar zapakirano v izjemno prijazen in gostoljuben paket. Niš je koncentrat Južne Srbije, ki ga zlepa ne pozabite. Ko bo še dodatno izboljšana dostopnost in zgrajen nov terminal na letališču, pa bo postal resen konkurent Novemu Sadu in drugim destinacijam v regiji. Na razvoj mesta je vplivala geostrateška lega med vzhodom in zahodom. Tudi danes se kaže kot velika prednost in priložnost mesta. Za resen preboj pa bo potrebno izboljšati marketing in čimprej povezati ponudbo v aktiven in dobro delujoč Kongresni urad Niša. Destinacija, ki zares veliko obeta in bi morala čimprej izkoristiti svoj potencial.