Gorazd Čad: “Rock’n’roll predstavlja način življenja”

Q1: Kje vidite povezavo med rock’n’rollom in industrijo srečanj?

To kar počnemo, imamo še vedno zelo radi in delamo s srcem. Če želiš nekaj zelo dolgo ustvarjati, moraš biti v to početje zaljubljen in celo malce nor. Publika vse vidi in čuti in na koncu nagradi ali kaznuje! Sam iskreno verjamem v univerzalnost govorice srečanj, ki ne potrebuje prevoda in je hkrati univerzalni odraz položaja v družbi, času in prostoru. Podobno verjamem velja za rock’n’roll.

Q2: Zakaj menite, da so dogodki temelj svobode in demokracije?

Digitalni ekosistem omogoča brezmejne manipulacije. Pomislimo samo na sindrom »fake news«, ki omogoča spreminjanje političnih zemljevidov po svetu. Če družbo atomiziramo do te mere, da bo vse potekalo online, se resno sprašujem o prihodnosti človeštva. Kritično razmišljanje in napredek bo zamenjala orwelovska diktatura. Zato so dogodki tako pomembni. Predstavljajo zadnjo obrambo družbe pred diktaturami, fašizmi in vsemi negativizmi. Skozi dogodke se je družba skozi zgodovino ohranjala in razvijala. Ko pa so dogodki prepovedani, nastopi čas teme in nazadovanja.

Q3: Kako lahko idejo rock’n’rolla konkretno uporabimo pri organizaciji dogodkov?

Predvsem skozi razvijanje originalih idej. Kopiranje je smrtni greh za vsakega organizatorja dogodkov. Ultimativne rock’n’roll zasedbe vse po vrsti zaznamuje pristnost izvedbe, uporabe inštrumentov ali osnovne ideje benda. Ponaredki ne delujejo. Pobrskajte po svojem glasbenem spominu. Se še spomnite nemškega prevarantskega dua Milli Vanilli? Vsi odlični glasbeniki so skozi celo kariero pristni in načeloma skromni. Zelo podobno je tudi pri organizaciji dogodkov. Najboljši dogodki niso slabe generične kopije, temveč resnično originalne zgodbe.

Q4: Kaj je splošno rockersko sporočilo za organizatorje dogodkov?

Tudi ko pod noge dobivaš polena, je na odru potrebno delovati skupaj, tako kot sicer baje skregani Rolling Stonesi na odru delujejo kot najboljši prijatelji in profiji. Za najboljši zvok dogodka smo odgovorni vsi sodelujoči, ego pa je potrebno zamrzniti v hladilnike. Če ekipa, ki pelje dogodek, nima skupne vizije, če niso vsi zanjo, potem je boljše da dogodka ne delamo. Na silo se najboljših dogodkov ne da narediti. Ekipa, s katerimi ustvarjam svoje dogodke so perfektni kongresni bend z odlično medsebojno energijo, ki vedno preskoči tudi na udeležence.

Q5: Kaj se lahko iz rock kulture naučimo po obdobju koronakrize?

Udeleženec dogodkov je vedno v fokusu vsega kar počenjamo. To je zelo podobno razmišljanju glasbenikov, kjer je v ospredju vsak poslušalec, publika na koncertu in njihovo zadovoljsto. Ker se močno opiramo na dizajnersko razmišljanje je takšno razmišljanje logično. Ves čas smo torej usmerjeni na potrebe udeležencev dogodkov, ki pa se dejansko zmeraj spreminjajo. To je pravzaprav čar našega dela in poslanstva. In to se ni v ničemer spremenilo med koronakrizo. Usmerjenost na naše kupce/udeležence ustvarja številne nove priložnosti.

Q6: Kaj originalega, rockovskega lahko mednarodnim kreativcem ponudi Slovenija?

Slovenija je super trg za testiranje novih idej na področju doživljajskega marketinga. Gre za dobro razvit in kar precej zahteven trg, ki je vsaj po mojem mnenju lahko odličen pilot ali poligon za preizkušanje idej. Vsekakor pa je v Sloveniji doma agilnost, ki je nekako vgrajena v DNK regije. Ta je šla skozi toliko kriz, da smo se z njimi naučili živeti. Zato jih morda tudi lažje preživimo.

Q7: Katera slika povzema bistvo vaše dejavnosti ali industrije srečanj?

Happy people. Da malce bolj obrazložim. Slovenski jezik je edinstven, saj je v korenu besede meetings beseda sreča (sreča-nja). V prenesenem pomenu je torej naša naloga osrečiti ljudi, jih skozi doživetja narediti srečne. Zato že po fotografijah udeležencev ločim dober dogodek od povprečega ali slabega. To je povsem primerljivo z udeleženci na rock koncertih.

Q8: Kdo v našem poklicu ali zunaj njega je vaš največji navdih?

Zagotovo mi je največja inspiracija glasba in gledališče. V gledališču osebno uživam, hkrati pa je prostor navdiha tudi za dogodke, ki jih organiziramo. V neposredni povezavi z gledališčem pa je sodobna literatura, ki jo konzumiram v velikih količinah. Na svojo interno knjižnico sem zares ponosen, še posebej na maljše avtorje iz regije JV Evrope.

Q9: Katera je bila vaša najboljša odločitev v času krize s korono?

Lekcij ni nikoli konec, vedno pridejo nove, npr. korona. Sicer pa zelo univerzalna filozofija carpe diem, zato je v življenju treba izkoristiti vsak trenutek. Za družino, ustvarjanje, uživanje, ljubezen, čudenje, včasih le za počitek in samo dihanje. Skratka ljubezen do življenja …

Q10: Katera je najpomembnejša lekcija, ki ste se je naučili v svoji karieri? Ali jo lahko delite z drugimi?

To, da se nismo vdali v usodo, temveč smo že takoj v mesecu marcu na glavo obrnili našo strategijo. Z veliko empatije smo analizirali potrebe naših kupcev in razvili vrsto novih ali bolje prilagojenih storitev, ki so jih na trgu lepo sprejeli. Na ta način smo nadaljevali svoje poslanstvo in pridobili kar nekaj novih naročnikov. Vsak dan si torej prizadevamo izboljšati to kar počnemo. Pri tem pa nas vodi visoka stopnja odgovornosti do naročnikov.

Q11: Bi lahko rekli, da organizacija dogodkov ni poklic, temveč način življenja?

V življenju res počnem to, kar me zelo veseli. Sam sem šel na samostojno in negotovo pot in od takrat se nisem več oziral nazaj. Od ustanovitve svoje agencije je organizacija dogodkov postala način življenja, izvirnih idej pa mi še ni zmanjkalo.