ZELENI HOTELI
V uredništvu revije Kongres že dolgo spremljamo in analiziramo različne trajnostne kampanje. Zdi se, da se je nedavno zgodil pravi izbruh takšnih kampanj. Mnoge od njih so zavajajoče in jih zeleni pralci uporabljajo zgolj zaradi povečanja prodaje ali zviševanja ugleda podjetja. Pri tem zavestno zavajajo dobronamerne potrošnike, dejansko pa ne prispevajo k reševanju okoljskih in družbenih problematik. Pomembno je, da se zavedamo načinov, s katerimi nas ponudniki poskušajo zavesti. Tako zmanjšamo njihov vpliv na naše odločitve. Zato smo se odločili, da pripravimo serijo člankov, v katerih bomo takšne prakse začeli razkrivati in tudi tako prispevati k bolj odgovorni industriji srečanj.
OD BESED K DEJANJEM
Vrsta zelenega zavajanja: Nejasnost trditev
Hotelska industrija mora prevzeti odgovornost za svoje učinke na okolje. Kakorkoli obračamo je turizem odgovoren za slabih 10 % izpustov toplogrednih plinov. Prav hoteli pa imajo v tem procesu ključno vlogo. Kako kratek je spomin nam dokazuje koronska kriza. Čez noč smo pozabili na vse, kar nas naj bi naučila. Če k koronski enačbi dodamo še naraščajoče cene goriva, pomanjkanje vode, upadajočo biodiverziteto – če sploh ne razmišljamo o plačilu, človeških in osnovnih pravicah ljudi v turistični industriji – je pred nami vihar, s katerim se bomo morali nemudoma spopasti. Tisti, ki se bodo tega lotili na pravilen način, bodo napredovali, ostali pa propadli. Slika se že jasno kaže, saj imajo posledice podnebnih sprememb in neodgovornega ravnanja že konkretne negativne učinke.
Kljub temu pa so odzivi hotelirjev še vedno in zelo pogosto trženjski. Na tem področju pa je zagotovo največ prostora za zeleno zavajanje. Največkrat gre za slabo utemeljene trditve, brez prave osnove ali sklicevanje na certifikate sumljivega porekla. Pogosto gre tudi za poudarjanje manjšega zla in kupovanje odpustokov, oziroma za kombinacijo vsega naštetega.
In še pomembno dejstvo. Principi trajnostnega turizma in hotelirstva se lahko uporabijo tudi v bolj masovnem turizmu. Prepogosto jih namreč povezujemo z butičnim turizmom. Še toliko več razlogov imamo torej, da si ogledamo tista podjetja, ki so z uvajanjem principov trajnostnega poslovanja že začela zmanjševati stroške, ob tem pa si hkrati gradijo ugled in večajo tržni delež.
O tem sem se na svoje oči prepričal ne boste verjeli kje. V Bolgariji, kjer kaj takšnega niti slučajno nisem pričakoval. Njihov najbolj znamenit resort Albena ob Črnem morju je nastal kot socialistični turistično-urbanistični eksperiment in v tistih časih so si delegacije kar podajale kljuko na ogledih resorta. Resort pa je uspel preživeti tranzicijo v enem kosu in se danes transformiral v enega najbolj zelenih v Evropi. Socialistična utopija je postala poligon za testiranje novih zelenih tehnologij, inovacij in principov in kaže pot v zeleno prihodnost na področju masovnega turzima.
Gre za izjemen projekt v evropskem merilu, ki so ga kronali s certifikati ISO 9001 in ISO 14001. Potrdili pa s številnimi nagradami in certifikati kot so Green Oscar, Travellife, ESPA innovation award. S kakovostjo se ukvarja ena oseba, ki je zadolžena izključno za to področje, sodelujejo pa tudi vsi ključni sodelavci.
Seveda pa tudi v raju ni vse v najlepšem redu. Kot relikt starih časov so povsod po resortu razporejene stojnice s kičom in plastiko. Lahko jih raumemo kot dopolnitev ponudbe, lahko pa tudi kot nepotrebno navlako. Prepričan sem, da bi resort brez tega izgledal še lepše in bolj ekskluzivno. Osebno menim, da bi vso to plastično navlako morali prepovedati, ukiniti in pregnati z ulic Albene. Kar nekako si predstavljam kako bi izgledala Albena brez takšnega plastičnega nereda.
Vsekakor pa lahko potrdim, da se res trudijo razvijati trajnostni turizem – takšen, ki spoštuje potrebe okolja, ljudi, ki tam živijo, lokalnega gospodarstva in obiskovalcev – danes in za jutri.
Vabimo vas, da nam pošljete vaše predloge in primere dobrih in slabih praks. Z veseljem jih delimo s kolegi iz industrije srečanj. Skupaj zmoremo več.
Termin »greenwashing« je skoval okoljevarstvenik Jay Westerveld dalnjega leta 1986. Na ekspediciji na Samoo ga je hotelski napis o ponovni uporabi brisače močno razburil. Ugotovil je namreč, da je šlo zgolj za strategijo zniževanja stroškov in ne resno in odgovorno trajnostno delovanje hotela..
V svojem strokovnem članku je prvič uporabil izraz greenwashing, vse ostalo pa je zgodovina. Termin se je uveljavil do danes in sega na vsa področja trajnosti kot so enakost spolov, revščina, lakota, zdravje, izobraževanje, dostojno delo itd.
Obstaja nekaj tipičnih načinov zelenega zavajanja. Poznamo jih že dolgo, pa jim kljub temu vedno znova nasedemo. Za vas smo jih strnili v naslednje najbolj tipične primere zavajanja:
1. Selektivno podajanje informacij
Poudarjanje okolju prijaznih informacij, negativne pa preprosto zamolčimo. Tipičen primer je ignoriranje okoljskega odtisa prevozov na dogodek, ki lahko ustvarijo kar do 75 odstotkov vsega CO2 odtisa na dogodkih.
2. Neobstoj dokazov za trditve
Organizator zatrjuje, da je dogodek okolju prijazen, konkretnih dokazov pa ne priloži. Za začetek bi morali vsaj izračunati CO2 odtis dogodka in to podpreti z dokazom uradne inštitucije za izračun ogljičnega odtisa.
3. Nejasnost trditev
Uporaba izrazov, ki so zelo široki ali slabo opredeljeni, da jih je nemogoče pravilno razumeti. Najbolj pogosta je npr. uporaba izraza, da je dogodek ogljično nevtralen (carbon neutral), brez jasne obrazložitve, kaj to dejansko pomeni.
4. Prevarantske in nepomembne oznake
Sklicevanje na certifikate in oznake, ki v resnici ne obstajajo ali zavajajo. V zadnjem času so na tem področju najbolj pogosti iskalniki zelenih prizorišč, ki nimajo nobene podlage in realne osnove. V to kategorijo sodi tudi oznaka »brez CFC-ja«, kljub temu, da so klorofluoroogljivodiki prepovedani z zakonom.
5. Poudarjanje manjšega zla
Organizacija dogodkov je do okolja neprijazna. Zato je trditev, da je nek dogodek bolj zelen od drugih, pogosto zavajajoča.
Kaj o zelenem zavajanju pravi Slovenski oglaševalski kodeks:
Člen 17 OKOLJEVARSTVENA ARGUMENTACIJA
17.1
Oglaševanje, ki vsebuje okoljevarstveno argumentacijo, mora biti zasnovano tako, da ne zlorablja potrošnikove zaskrbljenosti zaradi okolja in ne izkorišča njegovega morebitnega pomanjkanja znanja o okoljevarstveni tematiki. Ne sme vsebovati trditev ali vizualnih prikazov, ki bi utegnili na kakršen koli način zavajati potrošnike glede okoljskih vidikov prednosti izdelkov ali glede okoljevarstvenih dejavnosti, ki jih bo izvajal oglaševalec. Sporočila se lahko nanašajo na konkretne izdelke ali dejavnosti, ne smejo pa neupravičeno namigovati, da pokrivajo celotno dejavnost podjetja, skupine ali panoge.
17.2
Trditev v zvezi z varovanjem okolja ni dovoljeno uporabljati neupravičeno. Pogosto uporabljene trditve, kot so na primer »prijazen do okolja«, »popolnoma biološko razgradljiv«, »bolj zelen«, »prijaznejši«, »organski« ipd., utegnejo biti sprejemljive le, če jih oglaševalci lahko dokažejo.
17.3
Primerjave so sprejemljive, če oglaševalci lahko dokažejo, da izdelek pomeni izboljšavo v okoljskem pomenu glede na lasten izdelek, ali glede na izdelke konkurentov.
17.4
Trditve in primerjave lahko zavajajo, če so iz njih izpuščene pomembne informacije.
17.5
Kadar se znanstvena mnenja precej razhajajo ali dokazi niso dokončni, mora biti to iz oglaševanja jasno razvidno. Oglaševalec ne sme navajati, da je njegova trditev splošno sprejeta, če v resnici ni tako.
17.6
Če izdelek nikoli ni imel očitno škodljivih učinkov na okolje, oglaševanje ne sme namigovati, da je bila sestava spremenjena, da bi postal do okolja bolj prijazen. Vendar pa je upravičeno navajati trditve o izdelku, katerega sestava je bila spremenjena ali pa so ga že doslej vedno izdelovali brez sestavin, o katerih je znano, da škodujejo okolju.
17.7
Uporabi manj znanih specialističnih in navidezno znanstvenih izrazov se je treba izogibati. V primeru, ko je uporaba znanstvenega izraza neizogibna, mora biti njegov pomen jasen in razumljiv oziroma dodatno pojasnjen.
17.8
Širša obrazložitev najbolj pogosto uporabljanih trditev je opredeljena v International Chamber of Commerce Code of Advertising and Marketing Practices.
