Q1: Kakšen je vaš pogled na preteklo leto? S kakšnimi poslovnimi in organizacijskimi izzivi ste se soočili v postkoronskem času in kaj vas je pozitivno presenetilo?
Veseli me, da dogodki spet potekajo v živo. Prinašajo namreč več topline, pristnosti in človečnosti. Postali pa smo tudi bolj odprti in razumevajoči. To me ne preseneča. Verjamem, da je to občutek, ki ga po travmatičnih letih, izolaciji in pandemičnem zaprtju družbe, delimo vsi.
Q2: Nenehno omenjamo trajnost. Kako dobri smo pri prehodu od besed k dejanjem?
Kot vidim stvari zdaj, imamo veliko težavo s potrošništvom. Stopiti bo treba iz cone udobja in začeti dogodke organizirati na drugačen način. Veliko bo treba vlagati v to področje. Prepričana pa sem, da trajnost prinaša tudi prihranke in dodaten zaslužek. Če se trajnostne preobrazbe lotimo na pravi način. Slednje me navdaja z upanjem, da se bodo stvari sčasoma spremenile na bolje.
Q3: Zakaj je trajnostni razvoj za vas pomemben?
Vsi se zavedamo, da se mora naš način življenja spremeniti, če želimo preživeti na tem planetu. Če želimo ostati pod mejo segrevanja za 1,5 stopinje, nas čaka še veliko dela. Uničujoče posledice na Zemlji se kažejo v obsežnih sušah, lakoti, vročinskih valovih, izumiranu vrst, izgubi celotnih ekosistemov in izgubi primernih zemljišč, kar bo več kot 100 milijonov ljudi potisnilo na rob preživetja. Morda se to sliši melodramatično, vendar menim da bi moral vsakdo po svojih močeh prispevati k izboljšanju teh razmer. Časa je malo … Kar lahko storimo zdaj, vpliva na našo prihodnost.
Q4: Kako bi s svojimi besedami opisali trajnostno prizorišče? Katere so glavne stvari, ki jih morajo prizorišča upoštevati, da bi postala bolj trajnostna?
Po mojem mnenju trajnostno prizorišče na noben način ne bi smelo prispevati k povečanju ogljičnega odtisa. Vsa prizadevanja in aktivnosti bi morala biti usmerjena v zmanjšanje sedanjih vrednosti ogljičnega odtisa. To pomeni, da je treba izvesti potrebne spremembe. Pri prizadevanjih za večjo trajnost mora prizorišče upoštevati vsaj pet področij: energijo, vodo, odpadke, javna naročila in projekte skupnosti.
Q5: Kateri so glavni izzivi pri ustvarjanju trajnostnega prizorišča?
Denar in znanje. Začetni stroški so višji, vendar moramo gledati širše. To je naložba za prihodnost. Več kot vemo, bolje lahko uporabimo svoje znanje, z več znanja pa lahko sprejemamo prave odločitve. Če so te odločitve ustrezno sporočene, lahko pomagajo okrepiti zavedanje o blagovni znamki in zaupanje ter potencialno celo nagovorijo širše občinstvo, ki ceni trajnostni cilj. Vendar se moramo vsi zavedati, da mora biti naše komuniciranje pregledno (dejstva in številke) ter resnično. Naše stranke so zelo občutljive in veriga zaupanja se ne sme prekiniti.
“Trajnostni razvoj ne pomeni le kupovanja ekološke hrane in dragih materialov.”
Q6: Kako trajnostni razvoj običajno vpliva na proračun prireditve?
Neposredni stroški izvajanja trajnostnih načinov so višji … Toda trajnost ne pomeni nujno le kupovanja ekološke hrane in dragih materialov. Če dobro pogledamo, lahko znatno zmanjšamo ogljični in odpadni odtis s trajnostnimi ukrepi, kot so ponovni razmislek o nabavah (hrane, dekoracije, opreme), zmanjšanje, kjer je to mogoče (zamenjava ustekleničene vode za vodo iz pipe, spodbujanje udeležencev, da prinesejo svoje stekleničke z vodo itd.), digitalizacija (digitalne oznake namesto tiskanih znakov in plakatov, digitalna in brezpapirna komunikacija), ponovna uporaba (uniform, pohištva, opreme in pripomočkov, celo prilagajanje kodeksa oblačenja pri tematskih dogodkih).
Močno se zavzemam za sistem nagrajevanja na ravni EU za prizorišča ali organizatorje, ki izvajajo dogodke/srečanja z nizkim ogljičnim odtisom. Iskreno povedano, kljub vsem našim prizadevanjem, ni dogodkov brez ogljičnega odtisa.
Q7: Ali se stranke bolj zavedajo težav, povezanih s podnebnimi spremembami? Kaj želijo spremeniti ali doseči pri organizaciji dogodka?
Vsako leto opažamo bolj ozaveščene stranke, zlasti po pandemiji. Danes je postalo pomembneje kot kdaj koli prej, da podjetja ravnajo bolj trajnostno in okolju prijazno. Toda ali organizatorji izberejo prizorišče samo na podlagi njegovih zelenih ali trajnostnih referenc? Žal ne. Organizatorji vidijo zeleno zavezanost prizorišča kot prednost in ne kot nujnost. Merila za izbor še vedno temeljijo na obliki in ciljih dogodka.
Q8: Meritve ogljičnega odtisa so pokazale, da pri organizaciji mednarodnih dogodkov več kot 80 % ogljičnega odtisa nastane zaradi prevoza. Ali se strinjate, da pozitivni družbeni učinki nadomestijo ta ogljični odtis, ali je rešitev, da manj potujemo, tudi ko organiziramo kongrese?
Verjamem v osebne in hibridne dogodke, zlasti kadar je slednji način zmanjšanja ogljičnega odtisa in okolju prijaznejših odločitev, kar pomeni manj potovanj z avtomobilom ali letalom. Morda bi se morali vrniti nazaj in organizirati manjše in regionalne dogodke (lahko dostopne z javnim prevozom in železnico) ter preiti na velike, globalne dogodke le vsako drugo ali tretje leto. Ne verjamem, da lahko ogljične kompenzacije čudežno spremenijo našo prireditev v ogljično nevtralno. Prav tako sem močno zavezana skupnostnim projektom, ki imajo pozitivne družbene učinke, kot so pogozdovanje, programi za ohranjanje občutljivih ekosistemov in številni drugi. Vsi ti projekti so dragoceni za naš planet in družbo.
Q9: Kakšne so vaše napovedi za leto 2023 in 2024?
Glede na obstoječe rezervacije je leto 2023 v znamenju rasti – število dogodkov bo doseglo raven pred pandemijo, po ocenah pa se bo še povečalo. Tudi v letu 2024 pričakujemo močno kongresno leto. Glede prihodnjega leta smo previdno optimistični, saj se povečuje tudi gospodarska negotovost (inflacija, izzivi dobaviteljev in osebja, grožnja recesije).
Q10: Kakšne so vaše osebne želje?
Ostati čim bolj zdrava in vitalna – to je najboljši način za boj proti stresu, s katerim se srečujemo v vsakodnevni delovni rutini.
Odkrijte več o Cankarjevem domu na: https://www.cd-cc.si/.
