V1: Avgusta je vaša država doživela najhujšo naravno nesrečo v svoji zgodovini. Kaj se je dejansko zgodilo?
Zadnja leta se z ekstremnimi dogodki srečujemo vse bolj pogosto, na višji ravni, pa so dogodki tudi vse močnejši in skrajni. Zdi se, da bodo poletja v Srednji Evropi v prihodnosti zaznamovale vse pogostejše in ekstremnejše vremenske ujme.
V Sloveniji se je začelo že v juliju, ki je bil izredno vodnat. Imeli smo celo tornado in hude nalive s točo. Reke so bile posledično zelo vodnate, izdatni nalivi tik pred katastrofo pa so pomenili le še dodaten pritisk na reke in vodotoke. V Slovenji se je ob alpski barieri zgodil katastrofalen trk nadpovprečno toplega zraka iznad Sredozemlja in hladnega zraka s severa. Posledično je v dveh dneh lokalno zapadlo več kot 250 litrov dežja na kvadratni meter, kar je dvakratna količina padavin, ki so zapadle v lanskem poletju skupaj.
V Sloveniji smo bili po mnenju strokovnjakov priča petstoletnim vodam, pripravljeni pa smo bili na stoletne. Pokazalo se je, da bodo morali inženirji začeti načrtovati objekte in infrastrukturo za petstoletne vode, kar je vsaj po mojem mnenju zanesljiv dokaz za klimatske spremembe. Dosedaj je namreč veljalo, da se objekti načrtujejo za stoletne vode.
V2: Na Linkedinu ste dogajanje opisali kot “okoljski Armagedon”. Zakaj?
Armagedon sem omenjal zaradi izjemne hitrosti in magnitude poplav. Tako silovitih in razdiralnih poplav v Sloveniji ne pomnimo. Vse skupaj je spominjalo na svetopisemski vesoljni potop. Ker živim na sotočju dveh rek Save in Kamniške Bistrice sem vajen poplav, ki običajno nastopijo jeseni ali spomladi, skoraj nikoli poleti. Hitrost letošnjih poplav nas je zares presenetila. V nekaj urah je sicer krotka reka Kamniška Bistrica rušila čisto vse pred seboj. Iz malega hudournika se je spremenila v razdiralno reko. Bojim pa se, da tokratna ujma ni zadnja. Ujme se bodo zgoščale in po mojem postale pomemben del načrtovanja dogodkov.
V3: Kakšne so bile posledice poplav za kongresno infrastrukturo v Sloveniji?
Slovenska industrija srečanj je skoncentrirana v Ljubljani, kjer poteka kar 70 vseh dogodkov v državi. Ljubljana v tokratnih poplavah ni bila prizadeta. Na infrastrukturi ni nobenih problemov. Isto velja za preostala pomembna središča industrije srečanj Portorož, Bled in Maribor. Prizadeti so predvsem manjši kraji v srcu Kamniško-Savinjskih Alp, ki pa so predvsem pomembni kot incentive destinacije. Ujma je npr. prizadela dve slikoviti srednjeveški mesti Kamnik in Škofjo Loko, ter Savinjsko dolino. V teh krajih ni večjih kongresnih kapacitet, so pa zelo popularne destinacije za teambuildinge. Groba ocena je torej, da je ključna slovenska kongresna infrastruktura neprizadeta, na ogroženih območjih pa je voda poškodovala nekaj pomembnih zunanjih prizorišč. Močno je prizadeto popularno Območje 70 v bližini Kamnika in še nekaj drugih lokacij blizu najbolj divjih rek.
“V času poplav bi moral biti najmočnejši in najpomembnejši festivalski vikend v državi.”
V4: Kako so poplave vplivale na poslovne dogodke in udeležence?
V skladu s predhodnim odgovorom udeleženci poslovnih dogodkov niso bili ogroženi. Večina jih je namreč potekala v Ljubljani. Je pa vreme močno vplivalo na organizatorje velikih poletnih glasbenih festivalov. V času poplav bi moral biti najmočnejši in najpomembnejši festivalski vikend v državi. Vrhunec festivala MetalDays v Velenju je bil odpovedan, obiskovalce so morali iz prizorišča evakuirati. Ljubitelje glasbe so zamenjali gasilci in pripadniki civilne zaščite. Podobno je bilo ob reki Kolpi, kjer so morali odpovedati Castle Festival. V Kamniku je odpadel festival Kamfest. Po državi bi moralo potekati še več manjših festivalov, ki so vsi po vrsti odpadli. Neurja so namreč najbolj silovito prizadela nekaj zares idiličnih in pravljičnih krajev po Sloveniji. Tam so slikovita prizorišča, ki so zelo popularna med organizatorji in udeleženci. Poplavni vikend je na srečo minil brez žrtev in predvsem z materialno škodo.
V5: V kolikšni meri je ujma torej prizadela slovensko industrijo srečanj?
Kot zapisano, jo je ključna slovenska kongresna infrastruktura odnesla brez posledic. Dve glavni sejmišči v Ljubljani in Celju nista bili poplavljeni. Portoroža in Bleda poplave niso prizadele, prav tako Maribora. Kratkoročna škoda torej ni bila velika, razen vdorov vod v nekatere kulturne inštitucije in prizorišla, kar na terenu še analizirajo in ocenjujejo škodo. Zagotovo pa je posredna škoda ogromna. Na najbolj prizadetih območjih bodo morali najprej popraviti vso javno infrastrukturo, zlasti ceste. Porušeni so številni mostovi. Šele potem se bomo tja lahko začeli spet vračati organizatorji dogodkov. Me pa izjemno veseli izjemna volja kolegov in pa solidarnost. V preteklem tednu sem sam pomagal pri saniranju škode na enem od posebnih prizorišč. V enem dnevu smo naredili ogromno in lastnik območja je optimistično napovedal, da se bodo prvi dogodki vrnilio k njim že konec meseca avgusta. Osebno mu verjamem na besedo. Slovenci se pač ne vdamo pred preizkušnjami in verjamem, da bomo prizadete dele države hitro obnovili.
V6: Kako lahko slovenski industriji srečanj pomaga mednarodna skupnost?
V tem trenutku zelo dobro delujejo evropski sistemi pomoči. Slovenci smo za to pomoč zelo hvaležni. Deluje pa tudi solidarnost med Slovenci, ki se je posebej pokazala ob razglasitvi dneva solidarnosti v ponedeljek, 14.08.2023. Pozivu so se odzvali številni prostovoljci iz Slovenije in tujine. Kljub temu pa bo v prihodnosti najbolj potrebna prav materialna pomoč. Zato je moje priporočilo, da se pomoč zbira preko zaupanja vrednih humanitarnih organizacij. Objavljene so na spletni strani slovenske vlade (https://www.gov.si/en/registries/projects/worst-floods-hit-slovenia/).
Veliko organizatorjev dogodkov je že namenilo del prihodkov za prizadete v poplavah. V tem trenutku se to zdi najbolj koristna in pametna pomoč. Najbolj zanimiv pa je bil predlog kolega, lastnika teambuilding agencije, ki je podjetjem svetoval, da se namesto na klasične teambildinge odpravijo s svojimi sodelavci na delovne akcije v prizadeta območja. Številna podjetja so se že odzvala na ta poziv.
V7: Strokovnjaki domnevajo, da se bodo ekstremne vremenske razmere z višanjem temperature ponavljale. Po podatkih Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) se sredozemska regija že zdaj segreva bolj, kot se v povprečju segrevajo vse regije na Zemlji. Ali vas skrbi, da se bo število ekstremnih vremenskih pojavov v Sloveniji povečalo?
Računi kako si bomo podredili naravo nimajo krčmarja. To je v veliki meri pokazalo letošnje poletje, ko nam je narava izstavila ekstremen račun. Dejstvo pa je, da se takšni ekstremni pojavi ne dogajajo samo v Sloveniji, temveč po celi Evropi. Omenjeni vikend so reke podivjale na Norveškem in Švedskem. Osebno sem prepričan, da je to posledica globalnega segrevanja. “Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; vsak človek je kos celine, del kopnega,” je znamenita trditev Ernesta Hemingwaya. Ta misel me letos spremlja na vsakem koraku in je ilustracija klimatskih sprememb. Situacije ne smemo podcenjevati in upajmo, da smo se iz letošnjega poletja kaj naučili.
Dejstvo je, da je Mediteran epicenter klimatskih sprememb. Famozni 42. vpozrednik bo po mnenju ekologov morda razdelil svet na dva dela. Pod njim bodo divjali požari, vročinski valovi, suše, orkani, poplave, območja nad vzporednikom pa bo nov raj za organizatorje dogodkov. Slovenija se nahaja med 45. in 47. vzporednikom, torej na robu kritičnega območja. Zato po tej logiki lahko pričakujemo intenzivno dogajanje.
Na ICCA lestvici najboljših destinacij v Evropi so med prvo deseterico kar štiri pomembne mediteranske destinacije (Španija, Italija, Francija, Grčija). Med dvajseterico pa so še Turčija in Hrvaška. Mediteran je očitno priljubljena destinacija za dogodke. Kako dolgo bo to še tako?
V8: Ali vas skrbi, da se bodo med poletnimi meseci dogodki selili na sever Evrope?
Znanstveniki so ekstremne vremenske pojave napovedovali že dalj časa. Zdi, se da svaril nismo jemali dovolj resno. Če se je med koronskim obdobjem zdelo, da se narava pobira in ji je koronsko obdobje dalo čas za regeneracijo, je letošnje poletje pokazalo, da je bila to iluzija. Po ponovnem pokoronskem zagonu ekonomije so izpusti toplogrednih plinov skočili v nebo. Impotentna politika pri tem ne zna in ne zmore odreagirati, kar dokazuje tudi odziv na rusko agresijo na Ukrajino. Smo sredi viharnega, skrajno nevarnega in negotovega obdobja, ki ga dodatno zaostruje okrepljena militarizacija in vojaški spopadi. Znanstveniki so klimatske begunce že napovedali pred desetletji. V ta sklop sodijo tudi t.i. begunski dogodki. Logično je, da se bodo dogodki selili na sever, če ne bomo uspeli zmanjšati globalnega segrevanja.
Predvsem pa se bomo morali zelo resno posvetiti področju zavarovanja dogodkov. V pretklem tednu smo na Linkedinu izvedli kratko anketo na to temo. Postavili smo vprašanje: Kakšna oblika zavarovanja zunanjih dogodkov bo najbolj pomembna v prihodnosti? Odgovori so dovolj zgovorni:
36% – Imeti pripravljen plan B
34% – Vremenski akcijski plan
20% – Force majeure člen v pogodbi
9% – Zavarovanje dogodka
Osebno menim, da bo v prihodnje potrebno imeti kombinacijo vseh štirih oblik zavarovanja in to področje jemati z vso resnostjo in odgovornostjo.
V9: Vse kaže, da bo povprečna globalna temperatura v mesecu juliju 2023 najvišja v zgodovini. Ekstremne vremenske razmere, kot so močan dež, nevihte, vročina in suša, lahko ogrozijo prireditve. Ali ste to problematiko že obravnavali na Conventi?
Conventa je ponosno orala ledino na področju trajnostne organizacije dogodkov. Conventa je na tekmovanju za najboljše dogodke na svetu BEAWorld 2022 (International Festival of events and live communication) osvojila prvo mesto v kategoriji trajnostnih dogodkov – »green and sustainable events«. Mednarodno žirijo je prepričala z metodologijo Conventa 7R, ki po njihovem mnenju predstavlja konkretno rešitev za trajnostno prihodnost organizacije dogodkov. Model Convente pa je dokaz, da je mogoče tudi velike in zahtevne dogodke organizirati odgovorno do okolja, družbe in udeležencev. Ključni del trajnostne organizacije Convente je naslavljanje klimatskih sprememb in merjenje ogljičnega odtisa dogodka. To nam omogoča, da smo jasno opredelili ukrepe za zmanjšanje izpustov, učinke ukrepov in dokumentirali napredek na tem področju. Conventa pa ima tudi izjemno moč ozaveščanja, kar je vgrajeno v vse komunikacijske kanale. Convento razumemo kot pospeševalec in ojačevalec sporočila o nujnosti podnebnih ukrepov. Glede na odzive smo na pravi poti, to sporočilo pa bomo še okrepili v prihodnosti. Conventa to dela že petnajst let od leta 2009 in veseli nas, da nam v zadnjem času sledijo tudi drugi organizatorji večjih dogodkov.
V10: “Ekstremno vreme, ki je julija prizadelo več milijonov ljudi, je žal kruta realnost podnebnih sprememb in napoved prihodnosti,” je dejal generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije profesor Petteri Taalas. Dodal je: “Potreba po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov je nujnejša kot kdaj koli prej. Podnebni ukrepi niso razkošje, ampak so nujni.” Se strinjate?
Absolutno se strinjam. Brez dvoma je neneha rast porabe naravnih virov sodobno civilizacijo pripeljala na rob. O tem najbolj zanesljivo priča svetovni dan ekološkega dolga. Letos je to 2. avgust, ki se je simbolično zgodil tik pred slovenskim armagedonom. Dan okoljskega dolga označuje datum, ko letno povpraševanje in poraba naravnih virov presežeta vse, kar lahko Zemlja proizvede ali obnovi v celem letu. V Sloveniji je ta dan že 18. aprila, v manj razviti Albaniji pa 3. novembra. Pri tem je več kot 60 odstotkov slovenskega okoljskega odtisa posledica rabe fosilnih goriv in izpustov toplogrednih plinov. Za dosego ciljev pariškega sporazuma bi morali v naslednjih sedmih letih ta datum premakniti vsaj za 19 dni na leto. Vse zapisano predstavlja jasno opozorilo, da časa ni več. In to velja tudi za organizatorje dogodkov. Ob tem se postavlja vprašanje, koliko nas bo stal trajnostni razvoj, če ga ne začnemo takoj prakticirati.
Problematično se zdi vztrajanje destinacij in ponudnikov na stalni ekonomski rasti. Nobena dejavnost namreč ne more ubežati splošnim mejam svojih virov. Zato je potrebna nova družbeno-ekološka paradigma, ki nas bo naučila živeti in ustvarjati dogodke, ki razumejo omejitve. To bodo predvsem omejitve na lokalne razpoložljive vire. Prihaja čas, ko bomo znova cenili lokalnost in ne samo globalnost. Pa tudi čas, ko bo morda ničelna rast ali minimalna rast boljša od nenehne rasti, s katero smo bili obsedeni v predkoronski preteklosti.
Vsekakor pa industrijo srečanj čaka izjemno zahtevna naloga. Čaka nas naloga, da bistveno zmanjšamo porabo energije, materialov, okoljskih in družbenih virov na dogodkih. Pri organizaciji bomo morali upoštevati zmogljivosti okolja in ekosistemov, brez ogrožanja prihodnjih destinacij. Zgraditi sonaravno, solidarno industrijo srečanj. Manj je več kajne?
V11: Če se strinjate, nam pojasnite, kaj konkretno počnete za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov kot organizator poslovne borze Conventa?
Conventa je eden redkih mednarodnih dogodkov, ki sistematično meri svoj ogljični odtis. Pri tem organizatorji sodelujemo s priznanim mednarodnim podjetjem ClimatePartner. Letošnji izračun ogljičnega odtisa je pokazal, da se da z načrtnim delom zmanjšati ogljični odtis transporta, ki je najbolj problematičen del organizacije dogodka. Temu področju smo organizatorji posvetili največ pozornosti in ogljični odtis vseh oblik transporta uspeli zmanjšati za 8,9 odstotka (z 90,7 % 2022 na 81,8 % 2023). Skupni izmerjeni ogljični odtis dogodka je primerljiv z dnevnim ogljičnim odtisom 5.415 prebivalcev Nemčije ali 387.129 prevoženimi kilometri z osebnimi vozili.
Conventa je gonilnik sprememb in idealen laboratorij za testiranje in pospeševanje inovacij na področju trajnostne in regenerativne preobrazbe. Convente ne razumemo zgolj z vidika nenehne rasti in multiplikativnih finančnih učinkov, temveč krožno, z vidika širših učinkov ali skupne blaginje, ki jo ustvarja za skupnost organizatorjev dogodkov.
V12: Kako torej od besed k dejanjem v naši industriji?
V zadnjih letih smo se nagledali in naposlušali zelenega zavajanja v naši industriji. Dejstvo je, da s sajenjem dreves in recikliranjem badgov ne bomo rešili ključnih izzivov industrije. Ker ves čas verjamemo, da moramo od besed k dejanjem, smo razvili prvi globalni standard, bonitetno oceno in certifikat za organizacijo trajnostnih dogodkov Zelena kongresna zvezda. Skozi proces trajnostne transformacije Convente smo namreč ugotovili, da za trajnostno preobrazbo dogodkov ne obstajajo celovite rešitve. Zaradi kompleksnosti smo poznali le delne rešitve, problem pa so bili tudi preveč poenostavljeni kalkulatorji ogljičnega odtisa. Zato smo se odločili za razvoj lastne rešitve, pri kateri sodelujemo z NGO-jem Umanotera in enim najboljših IT podjetij v regiji Arctur.
Skupaj smo si zastavili cilj, da Zelena kongresna zvezda postane “The World’s Most Trusted Events Sustainabiliy Rating”. Zavestno smo se odločili, da se bomo osredotočili na dogodke vseh tipov in velikosti in ne na podjetja, ki organizirajo dogodke. Dogodki so namreč unikatni in na njihovo trajnost vpliva veliko faktorjev.
Kompleksnost sistema najbolj ilustrirajo podatki o tem kaj vključuje Zelena kongresna zvezda:
– 16 ocenjevalnih matrik (94 obveznih in 241 neobveznih kriterijev)
– 15 obrazcev za izračun ogljičnega odtisa
– 3 standarde za podizvajalce (prizorišča, catering, multimedijska oprema)
– 1 zmogljiv kalkulator ogljičnega odtisa
– 1 GDS Regenerativni kalkulator in kompenzator
– 1 priročnik z natančnimi nasveti za izpolnjevanje obveznih kriterijev
Celoten proces ocenjevanja je popolnoma digitaliziran. Beta verzija je v testiranju, končna verzija produkta pa bo na trgu v mesecu septembru 2023. Posebej smo ponosni na t.i. SDG regenerativne kriterije, ki jih morajo izpolnjevati organizatorji. Celoten sistem je skladen z zahtevami GHG protokola in mednarodnimi standardi poročanja GRI. Tudi zato in predvsem zaradi celovitosti je sistem naletel na izjemen odziv predvsem med korporacijami, ki organizirajo dogodke. Verjamemo, da bo trajnostno poročilo po dogodku postalo zeleni standard v industriji. Skratka, to je naš konkreten prispevek in legacy na poti do bolj odgovorne in bolj trajnostne industrije srečanj.
