V1: Kaj bi odgovoril nekomu, ki trdi, da podnebne spremembe, ki jih doživljamo, niso posledica človeškega delovanja?
Živimo v hitro se spreminjajočem globalnem okolju, kjer smo dnevno soočeni z velikih številom informacij in podatkov, nekateri med njimi so zmanipulirani, napačni in zavajajoči. Tako imamo za vsako trditev veliko nasprotujočih si mnenj in posameznik si izredno težko ustvari objektivno sliko tega, kar je res in kaj ne. Glede podnebne sprememb je takšnih informacij še veliko več. Dejstvo pa je, in tu mislim, da se vsi strinjamo, da se vreme spreminja. Nedavne katastrofalne poplave v Sloveniji so še en dokaz, da nobena regija v svetu ni imuna na posledice podnebnih sprememb in takšnih dogodkov bo vse več. Glede tega obstaja nek širši konsenz, saj je to nekaj, kar vsi vidimo, vsi občutimo. Nekateri trdijo, da to ni posledica človeškega delovanja oziroma je to naravni cikel. Sam bi jim odgovoril, da v poplavi informacij, zaupajo znanstvenikom. Obstaja ogromno znanstvenih študij, publikacij, ki neizpodbitno dokazujejo, da so spremembe v okolju tudi ali pa predvsem posledica človeškega delovanja in neodgovornega ravnanja z naravo. Sam bi jim priporočil, da preberejo poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje v okviru ZN. Težko je nekaj bolj jasno zapisano in temelji na empirično dokazljivih podatkih.
V2: Nenehno omenjamo trajnost. Kako dobri smo organizatorji dogodkov pri prehodu od besed k dejanjem?
Vse se vedno začne pri besedah in željah. Potem te besede in želje udarijo v realnost, kjer moramo organizatorji vzeti v obzir sredstva, ki so na voljo, infrastrukturo in logistiko prizorišč ter na osnovi tega narediti, kar v danem trenutku lahko. Vsak začetek je seveda težak in vsega se ne da narediti naenkrat. Je pa vsak premik v smeri trajnosti dobrodošel, čeprav pomeni le nekaj simbolnega, majhnega. Na Blejskem strateškem Forumu smo zavezani k trajnosti in poskušamo vsako leto narediti določene premike, ki so realni in pomenijo korak naprej proti okoljsko ozaveščeni konferenci. Letos smo tako v sodelovanju s slovenskimi železnicami uvedli možnost prihodna na lokacijo z vlakom. Z odzivom smo, glede na to, da je šlo za prvi poskus, relativno zadovoljni, seveda se pa navade ljudi ne morejo spremeniti čez noč. Ključna je vztrajnost, da spremembe postanejo trajne in ireverzibilne.
V3: Zakaj je trajnostna organizacija dogodkov pomembna za vas kot organizatorja BSF-ja in osebno?
Blejski strateški Forum temelji na štirih vsebinskih stebrih in eden izmed njih je trajnostni razvoj oziroma boj proti podnebnim spremembam. Težko si predstavljam, da je to eden izmed ciljev BSF platforme, obenem pa sami ne bi sprejemali korakov v smeri zagotavljanja trajnostne organizacije BSF-ja. S tem bi dejansko zanikali enega od temeljev našega poslanstva. Tozadevno, kot sem že poudaril v prejšnjem odgovoru, poskušamo vsako leto narediti korak naprej. Tako pri prehrani, kot pri ločevanju odpadkov oz. količini odpadkov, ki jih ustvarimo in pri prevozih. Smo pa seveda determinirali tudi z nekaterimi realnostmi, ki jim ne moremo ubežati, predvsem kar se tiče t.i. varovanih kolon oziroma prihodna in odhoda visokih gostov. Pri tem je potrebno omeniti, da bi lahko naredili še veliko več za zmanjšanje ogljičnega odtisa, če bi bila Slovenija bolj in boljše infrastrukturno povezana, predvsem preko železniškega omrežja, vsaj z sosednjimi državami. Tako bi lahko sodelujočim ponudili tudi to možnost. V tem trenutku je to skoraj nemogoče, čeprav smo poskušali.
V4: Kako bi s svojimi besedami opisali trajnostni dogodek? Katere so glavne stvari, ki jih morajo organizatorji upoštevati, da bi njihov dogodek postal bolj trajnosten?
Trajnostni dogodek je dogodek, kjer organizator pri vseh vidikih priprave konference upošteva aspekt trajnosti in poskuša v tej smeri tudi delovati. Se pravi, da je trajnost vtkana v vse logistično-organizacijske vidike konference in jih morajo organizatorji upoštevati – prevozi, namestitve, okoljske smernice v hotelih, prehrana, uporaba tehnologije, ki porabi manj energije ipd.
“Osredotočili smo se predvsem na dva aspekta konference – prihode in odhode z Bleda s ponujeno železniško povezavo in prehrana.”
V5: Kakšne trajnostne ukrepe ste uvedli in izvedli na tako kompleksnem dogodku kot je BSF?
Letos smo šli prvič v bolj celovito spremembo BSFv smeri trajnosti, razumeli smo, da rabimo pomoč strokovnjakov oziroma ljudi, ki imajo s tem izkušnje in znanje. Tako smo se med drugimi povezali z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, ki nam je svetovalo in predlagalo ukrepe, ki bi konferenco naredili bolj trajnostno oziroma okolju prijazno. kot sem že omenil, smo to poskušali izvesti predvsem pri dveh aspektih konference – prihodih in odhodih iz Bleda s ponujeno železniško povezavo in pa prehrani. Na primer plastične izdelke smo iz našega dogodka odstranili že pred časom. Pri vsem skupaj smo bili, rekel bi, relativno uspešni, sem pa vesel, da smo naredili ta korak, ki bi ga radi v prihodnje še nadgradili. Vse se da, če je želja dovolj močna.
V6: Kako so na ukrepe reagirali udeleženci? Ali ste prejeli kakšne komentarje z njihove strani?
Tisti, ki so šli z vlakom, so bili izredno zadovoljni, saj so porabili enako ali celo manj časa, da pridejo do Bleda kot če bi šli z avtom, pri tem pa jim ni bilo treba iskati parkirišča na Bledu, izognili so se tudi gneči na cesti in podobnim zadevam, ki marsikaterega udeleženca spravljajo v slabo voljo. Tako da ta odziv je bil kar pozitiven. Ostale vtise še počasi zbiramo in bodo tudi na osnovi teh informacij sprejeli določene popravke, izboljšave pri zagotavljanju trajnosti konference.
V7: Ali ste na dogodku izmerili ogljični odtis, ki bi vam pomagal bolj realno oceniti najbolj nujne trajnostne ukrepe na BSF-ju?
Na dogodku nismo merili ogljičnega odtisa, vendar smo o tem razmišljali in bomo vsekakor poskušali to narediti v prihodnje. Je pa to tehnično precej zapleten proces, kjer je potrebno najeti strokovnjake, ki poglobijo v vse procese in aspekte organizacije nekega dogodka.
V8: Kako trajnostni ukrepi vplivajo na proračun dogodka? So po vašem mnenju trajnostni dogodki dražji ali cenejši?
Glede na to, da smo letos delali z enakim proračunom kot prejšnja leta, pa kljub temu izvedli določene trajnostne projekte, bi rekel, da trajnostni dogodki definitivno niso dražji, še posebej če se jih lotiš na premišljen in strokoven način. V tem trenutku obstaja že veliko rešitev, ki so trajnostne, obenem pa cenovno dosegljive oziroma ugodne.
V9: Več kot 70 odstotkov ogljičnega odtisa predstavlja transport udeležencev? Kako se spopadate s tem pri organizaciji vašega dogodka?
Kot sem že omenil, logistika predstavlja največji zalogaj, ko govorimo o mednarodnih konferencah, kjer se večina udeležencev iz tujine prispe na dogodek z letalom. To je na žalost v tem trenutku še vedno edina opcija, v kolikor si resnično želimo dogodek z vrhunskimi strokovnjaki oziroma političnimi elitami, ki nenazadnje sooblikujejo svet v katerem živimo. Letos smo ponudili možnost prihoda z vlakom za nekatere udeležence iz sosednjih držav, večina se jih je še vedno odločila, da pride z letalom, saj so železniške povezave še vedno precej počasne oziroma slabe. Kot rečeno, pa smo vsem udeležencem ponudili možnost prihoda na samo prizorišče z vlakom iz Ljubljane. Ob robu Blejskega strateškega forum se je odvijal tudi Blejski strateški forum za mlade na katerem smo prav tako uvedli več trajnostnih ukrepov. Velik del mladih udeležencev, ki so prišli iz evropskih držav, se je odločil, da bodo namesto z letalom na dogodek prišli z nočnim avtobusom. Pri mladih vidimo, da so se veliko hitreje pripravljeni odreči udobju, ker želijo pokazati svoje namere varovanja okolja tudi s svojimi dejanji. V prihodnje upam, da s tem nadaljujemo in v nekaterih segmentih tudi nadgradimo (npr. možnost odkupa poravnave ogljičnega odtisa za let)
V10: Kdaj lahko nek dogodek po vašem mnenju označimo za zelen ali celo ogljično nevtralen? Kakšen nasvet bi dali tistim, ki bi radi začeli spreminjati industrijo srečanj v bolj trajnostno?
Težko dajem jaz nasvete drugim, glede na to, da je tudi Blejski Strateški Forum šele na začetku poti zagotavljanja trajnosti. Vsekakor pa vsak korak šteje, kar lahko opazimo je, da so udeleženci veliko bolj zadovoljni, če opazijo, da se tudi takšni dogodki trudijo, da preidejo iz besed k dejanjem in se na njih tudi veliko rajši vračajo. Skrb za trajnost je eden izmed vidikov konferenc, ki bo v prihodnje ključen, število posameznikov, ki se odločajo o sodelovanju na konferencah tudi na osnovi tega kriterija, bo vsako leto večji. organizatorji se bodo morali temu prilagoditi.
V11: Kako lahko na vsakodnevni ravni vsak od nas prispeva k čistejšemu in pravičnejšemu jutri?
To je izredno kompleksno vprašanje; verjetno je en članek premalo, v kolikor bi želeli ustrezno odgovoriti na to vprašanje. Na kratko pa bi rekel naslednje – v kolikor posameznik pri vseh svojih vsakodnevnih dejanjih upošteva aspekt trajnosti oziroma svoja dejanja prilagodi temu aspektu, potem je naredil že ogromno. Vesel sem, da se mladi tega zavedajo veliko bolj, kot smo se mi. To pomeni, da še obstaja upanje.
Izvedite več o Blejskem strateškem Forumu tukaj.
