Predzadnji vikend v septembru je v Rovinju potekal šestnajsti Weekend Media Festival. V Rovinj se je zgrnilo skoraj 7000 marketinških in medijskih strokovnjakov iz regije Adriatic. Kot je na dogodku poudaril direktor Hrvaške turistične organizacije Kristijan Staničič, je to za turizem v Rovinju najpomembnejši in najdonosnejši vikend. Pomembnejši je celo od najbolj vročih avgustovskih terminov. Zasedene so bile vse hotelske sobe, ne samo v Rovinju, temveč tudi v okoliških turističnih krajih. Udeleženci s prepoznavnimi zapestnicami so preplavili rovinjske ulice in v številnih barih in restavracijah se je ob formalnem slovesu poletja iskalo mesto in miza več. Odlično vzdušje je nekakšna pika na i zaključeni poletni turistični sezoni in dobra popotnica za rovinjsko posezono.
Direktor HTZ se je na panelni razpravi pogovarjal z Borisom Kovačkom, soustanoviteljem festivala in Joe-jem Bašićem, ustanoviteljem agencije MPG, človekom, ki je v regijo pripeljal festival Ultra. Tema pogovora je bila tranzicija hrvaškega turizma iz koncepta morja in sonca v celoletno turistično destinacijo. Odgovor zanimive debate je bil enoznačen. Dogodki so ključni tako za podaljšanje sezone, kot tudi za spremembo imidža destinacij.
O tem najbolj slikovito govorijo rezultati letošnjega festivala Ultra v Splitu. Davčna uprava je ugotovila, da se je promet preko uradno izdanih računov v času festivala povečal za 11 odstotkov v primerjavi s tednom prej. Po podatkih Joe-a Bašića pa so obiskovalci Ultre ustvarili 350.000 nočitev, mnogi so podaljšali svoje bivanje na destinaciji. Potrošnja gostov je ocenjenja na dobrih 150 milijonov evrov, vsak dan je bilo na festivalu več kot 40.000 obiskovalcev. Kontroverzni festival je letos sprožil javno debato, ki se je zaključila z ugotovitvijo, da bo Ultra po vsej verjetnosti ostala v Splitu. Festival je kot strateško pomemben podprla celo hrvaška vlada. Meni namreč, da gre za projekt z izjemnimi pozitivnimi učinki na hrvaško gospodarstvo in promocijo Hrvaške kot turistične destinacije.
Vse mora delovati kot dobro uigran orkester ali vsaj kot glasbena skupina z jasno vizijo. Dobre in aktualne vsebine so same po sebi umevne in izbor tem na letošnjem festivalu je svojevrsten kolaž vsebin, prilagojenih sedemtisočglavi masi udeležencev iz regije. Če poslušaš svoje ciljne skupine, pa lahko iz osnovne vikend ideje nastanejo tudi vzporedne zgodbe. Weekend Media Festival je center osončja, v katerem se vrtijo še festivali Weekend Food Festival, Sunset Sport Media Festival, Women’s Weekend. Vse poganja prepoznavna Pepermintova energija, ki jo poznamo kot idealen spoj zabave, posla in networkinga. Pa tudi zavedanje, da je organizacija dogodkov vrhunski šport, kjer velja pravilo, da si dober samo toliko, kot je dober tvoj zadnji festival.
Ob tem se mi je sprožilo razmišljanje, zakaj takšnega festivala ne bi mogel gostiti Portorož ali morda celo Bled. Piran ponuja prelep kanvas za takšen tip dogodka. Zlahka si predstavljam 7000 udeležencev, ki se v času festivala štiri dni potepajo po mestu in istrskem zaledju. O tem je najbrž sanjal Jure Apih, ko pred tridesetimi leti v ta košček Jadrana umestil legendarni festival Zlati boben – Golden Drum. Kot je sam zapisal, je Portorož raj na zemlji. V svoji refleksivni kolumni ob zaključku vodenja festivala, pa je dejal še: “Ko sem svoje odslužil, je šel svojo pot. Otroci so najprej tvoja največja sreča. Potem se postavijo na svoje noge in gredo” (www.apih.si).
Želim si, da bodo nekoč ulice Pirana spet polne junakov marketinške industrije in bo to izložba kreativne industrije naše države. Morda?
In tako je najpomembnejši slovenski marketinški festival odšel po svoji poti. Zanima me, kaj si oče slovenskega oglaševanja misli ob tem, da je njegov festival lansko leto končal na Weekend media festivalu v Rovinju. 28-letni festivalski veteran iz Portoroža je bil gost nagajivega, razigranega, pubertniškega in funky desetega brata iz Rovinja. Tako nekako je vsaj zame izpadel lanskoletni eksperiment organizatorjev festivala Golden Drum. Kako malo je potrebno, da čez noč sesuješ uspešno in ugledno slovensko festivalsko blagovno znamko. Dogodek, ki je bil nekoč največji evropski oglaševalski festival. Ali pa največji navtični sejem na Jadranu, pa še kaj bi se našlo.
Letos se festival spet vrača v Portorož, več o tem na povezavi: https://goldendrum.com/ in zdi se, da spet vse v najlepšem redu. Program je manj ambiciozen kot ga poznamo iz časov največje slave. Želim si, da bodo nekoč ulice Pirana spet polne junakov marketinške industrije in bo to izložba kreativne industrije naše države. Morda?
Da bi bil Portorož srce neke industrije in zgradil festival kot je danes Weekend media, bi se prosto po Borisu Kovačku morali skupaj zložiti naslednji pogoji:
1. Za dober festival potrebuješ ekipo, ki je strahovito zagnana, polna optimizma in ambicij in ki je dovolj uporna in trmasta, da vztraja in iz nič ustvari izjemno zgodbo. Ki razmišlja izven cone udobja in je pripravljena eksperimentirati s formati ter razvijati najboljše talente. Jih SOZ v primeru Golden Druma premore? Ali zna takšne talente prepoznati turistična destinacija?
2. Destinacija mora verjeti v projekt in ga dolgoročno podpirati. Glede na turboletno dogajanje na turistični destinaciji Portorož, težko verjamemo, da obstaja kakršnakoli vizija na tem področju. Če jim ni uspelo preprečiti propada tako pomembnega branda kot je bila THE Internautica, se bojim, da se festivalom v Portorožu ne piše najbolje. To je vsaj po mojem mnenju ena od najpomembnejših nalog nove direktorice TZP Portorož mag. Patricije Gržinič.
3. Partner s področja gospodarstva mora razumeti, da je potrebno na dogodke, ki so vsako leto na destinaciji, gledati dolgoročno. Privatni lastniki to običajno bolj razumejo kot podjetja v državni lasti. Portoroško hotelsko sceno večinsko obvladuje državno podjetje Sava Turizem. Ali ima to podjetje glede festivalov, ki se dogajajo v posezoni jasno postavljeno strategijo, jih podpira ali jih razume strateško ali zgolj kot način polnjena hotelskih sob?
4. Z mediji v vseh pojavnih oblikah je treba sodelovati na področju ustvarjanja vsebin. Dober festival je sposoben skozi celo leto ustvarjati vsebine, ki jih distriburirajo medijem preko različnih platform. V ta sklop sodijo tudi pretočne vsebine. Kateri od dogodkov, ki danes potekajo v Portorožu, to zares počne in s tem gradi svojo skupnost?
Neuigrani portoroški orkester ne vzbuja prav veliko upanja
Podobno je tudi na Bledu in povsod v Sloveniji, kjer še ni bila zaključena privatizacija hotelskih kapacitev in s tem povezana destinacijska tranzicija. Vajeni smo, da politično motivirana vodstva razmišljajo kratkoročno, dlje od prodaje kvadratnih metrov kongresnih kapacitet in hotelskih sob, pa jim strateški pogled ne seže. Ne zanima jih niti zadovoljevanje potreb gostov, temveč nižanje stroškov poslovanja. Poleg tega destinacija Portorož nima karizmatičnega dirigenta, pa tudi glasbeni slog na destinaciji še ni jasen. Realno ima na tem področju jasno vizijo zgolj ekipa Turizma Ljubljana, kjer se tega področja edini lotevajo sistematično. Kažejo pa se tudi že prvi rezultati lastne produkcije festivalov (Luv fest).
V duhu vseživljenskega učenja bi Portorožu prišla prav tudi kakšna iskrica in nasvet legendarnega Jureta Apiha, ki je desetletja promoviral Golden Drum, Portorož in Piran, ter po mnenju mnogih naredil ogromno za promocijo Portoroža. Njegov kislo-sladki odnos z destinacijo, je lahko prvi korak za drugačen pristop do tistih, brez katerih se festivali ne zgodijo. To pa so vsi iz prvega pogoja, ki ga je na Weekendu omenjal Boris Kovaček. Kreativci in vsi vztrajneži, ki imajo idejo za organizacijo festivala in premorejo neskončno mero strasti, vztrajnosti in trme, ki včasih že meji na norost.
Za razliko od Portoroža, je v Rovinju vse na svojem mestu. Sobe se v najbolj luksuznih hotelih v času festivala prodajajo po ceni 884 EUR, celodnevno parkiranje v mestni garažni hiši vas bo olajšalo za dobrih 30 evrov, kljub temu pa je Rovinj center komunikacijskega in marketinškega sveta. Brand festivala in Rovinja pa postaja iz leta v leto močnejši. Čestitke Boris in Tomo, tudi zaradi vajine norosti in kreativnosti, ter vrhunske ekipe, je Rovinj postal festivalski center regije.
