kongres_interviews
Photo: Marko Delbello Ocepek

Maja Pančur je več kot desetletje del ekipe Javnega zavoda Turizem Bled, od leta 2021 kot vodja Kongresnega urada Bled. Svoje delo čuti kot poslanstvo, saj na Bledu delujejo v smeri upravljanja z destinacijo in prepoznavanjem turistične destinacije kot destinacije za aktivna doživetja z izhodiščem v srcu Julijskih Alp, ki nudi vse za popolne počitnice v neokrnjeni naravi. S svojim aktivnim in dolgoletnim sodelovanjem ter prizadevanji na lokalni in mednarodni ravni deluje v smeri pravilnega umeščanja turistične destinacije v širše lokalno in regionalno okolje.

UVOD: Kako bi opisali vašo destinacijo v največ štirih besedah?

Rajska, edinstvena, zelena, inovativna.

V1: Kaj po vašem mnenju definira vrhunsko kongresno destinacijo? Kaj vašo destinacijo loči od konkurence?

Kot vrhunsko kongresno destinacijo prepoznam tisto, ki poleg najvišje kakovosti storitev in celostne infrastrukture nudi nekaj več, kar udeleženci prepoznajo kot njeno dodano vrednost. V tem kontekstu je lahko že sama destinacija nekakšen presežek, lahko pa je to tudi inovativna storitev, doživetje … dodano vrednost destinacije zame predstavljajo drobne malenkosti, ki te ne pustijo ravnodušnega in te fascinirajo do te mere, da si na destinacijo želiš vrniti.

Bled kot turistična in kongresna destinacija nudi izjemno podporno okolje s celotno infrastrukturo v samem središču, s kakovostnimi storitvami in vrhunskim servisom. Slednje vključuje številne hotele z nadstandardnimi storitvami, bližino in povezljivost z glavnim mestom in letališčem, kulinarično ponudbo in kar je še najpomembnejše – vrsto tradicionalnih in avtentičnih doživetij, ki jih najdemo samo na Bledu – od fijakarjev, pleten, doživetij na Blejskem gradu, aktivnosti na jezeru in otoku, izjemnih lokalnih doživetij, združenih pod blagovno znamko Blejski lokalni izbor, in še bi lahko naštevali.

Poslovni turizem in industrija srečanj naslavljata zahteven segment gostov, ki mu posvečamo vedno več pozornosti. Na Bledu smo izjemno ponosni na naravne danosti in rajsko veduto z zaledjem neokrnjene narave območja Triglavskega narodnega parka. Ta sama po sebi narekuje delovanje in poseganje v območje, ki ga želimo ohraniti za vsako ceno.

Konkurenčno prednost Bleda kot mestne kongresne destinacije predstavljajo tradicionalna doživetja in edinstvene priložnosti za izvedbo motivacijskih programom v samem središču Bleda in na celotnem območju Julijskih Alp 365 dni na leto. Štirje letni časi so glavni motivator za prilagajanje motivacijskih programov v skladu z vremenskimi danostmi in razmerami, ki pa vsakemu doživetju dodajo svoj čar in osvetlijo kraj s povsem drugačno kuliso. Vsak letni čas na Bledu postreže s pestrim dogajanjem in doživetji, ki so specifično vezana na različna obdobja, čemur je prilagojena tudi ponudba.

V2: Katera mednarodna destinacija vam je vzor tako z vidika kreativnosti kot tudi organiziranosti?

Težko bi izpostavila le eno, saj se nad primeri dobrih praks navdušujem nenehno in si za vzor vzamem tiste, ki se vedno bolj usmerjajo v ohranjanje in obujanje tradicionalnih in avtentičnih značilnosti destinacije, ki stremijo h kvaliteti ter trajnostnemu, vzdržnemu in odgovornemu upravljanju s turistično destinacijo. Poleg njih se navdušujem nad inovativnimi motivacijskimi programi in v ta namen vzpostavljeno ali s tem namenom razmišljeno infrastrukturo, ki poleg doživetij za industrijo srečanj hkrati navdušuje tudi prostočasne goste.

Če omenim le enega izmed primerov dobrih praks, bi to bilo smučišče na strehi elektrarne v Kopenhagnu, ki omogoča tudi osvajanje različnih smeri za plezalce po stenah sežigalnice. Poleg izjemne arhitekture in inovativnega pristopa pa projekt nagovarja tako lokalno prebivalstvo, kot tudi privablja prostočasne goste in kar kliče k izvedbi motivacijskih programov, ki strmijo k unikatnim doživetim z zeleno noto.

Med mestnimi kongresnimi destinacijami pa me je že pred leti prevzel Nizozemski Haag. Ambiciozni Nizozemci delujejo izključno v smer organizacije dogodkov s sporočilno vrednostjo in poslanstvom, ki so trajnostni in prispevajo v splošno dobro. Njihovo miselnost lepo povzame mestni slogan ‘Doing Good and Doing Business’, ki se zazna v delovanju in doživljanju mesta.

Sicer pa za primere dobrih praks ne rabimo pogledati niti čez meje države. Kompaktno mesto, Plečnikova Ljubljana, vodilna slovenska destinacija po številu mednarodnih kongresnih dogodkov, je odličen primer kreativnega razvoja kongresne destinacije. Kongresni urad Ljubljana ima dolgo tradicijo in štejem si v čast in veselje, da dobro sodelujemo in si izmenjujejo dobre prakse. Verjamem, da se lahko od tako močne kongresne destinacije v industrijski srečanj veliko naučimo in sodelovanje pod okriljem Kongresnega urada Slovenije je iz tega vidika izjemnega pomena.

bled_slovenia
Photo Credit: Jošt Gantar

“Srce Julijskih Alp predstavlja izjemno izhodišče za odkrivanje Julijskih Alp, ki predstavlja našo dnevno sobo in poligon za izvedbo nešteto dejavnosti.”

V3: Industrija srečanj je v zadnjem obdobju doživela velike spremembe. Katere ste sami najbolj občutili pri svojem delu?

Na Bledu stremimo h kakovosti, zato že vrsto let obiskovalce nagovarjamo, da Bled začutijo in doživijo. Srce Julijskih Alp predstavlja izjemno izhodišče za odkrivanje Julijskih Alp, ki predstavlja našo dnevno sobo in poligon za izvedbo nešteto dejavnosti v prečudoviti neokrnjeni naravi. V času epidemije smo tako lahko ponovno razmislili o komunikaciji Bleda kot turistične destinacije in destinacije za industrijo srečanj.

Še bolj zagrizeno smo se usmerili v projekte, ki podajajo širšo sporočilno vrednost in ki komunicirajo blejska doživetja. Eden takšnih je na primer Blejski lokalni izbor, ki prepoznava avtentične, kakovostne, inovativne in zgolj za Bled značilne produkte in doživetja.

V4: Kako gledate na vročico, ki jo je povzročil ChatGPT. Menite, da bodo tovrstna orodja vplivala tudi na delo kongresnih uradov in kako?

Edina stalnica v industriji srečanj, kot tudi v življenju, so spremembe, zato jih je nujno sprejeti, se prilagoditi napredku in nenehno učiti. Umetna inteligenca je že prodrla v vse pore našega življenja in verjamem, da bo s časom vedno bolj vpeta v rutinska in ponavljajoča se dela.

Na takšna orodja gledam kot na virtualne pomočnike, s hitrejšo selekcijo informacij z globalnega spleta. Hkrati je pomembno zavedanje, od kod orodja črpajo informacije, pristopiti s kritičnim razmislekom in orodja dojemati takšna, kot so – orodja, ki so nam v pomoč, pogosto v inspiracijo in vpogled iz drugega zornega kota, ki nam lahko koristi in nas spodbudi k razmišljanju o destinaciji in razvoju novih produktov skozi oči umetne inteligence in posledično vseh zapisanih virov, dosegljivih na spletu.

bled_slovenia
Photo: Jošt Gantar

“Na področju industrije srečanj smo v tem trenutku zagotovo najbolj omejeni z vidika letalske povezanosti s svetom.”

V5: Kako na vaši destinaciji spodbujate generiranje idej za nove dogodke, ki bi na destinaciji obstali dolgoročno? Ali to podpirate sistematično?

Na Bledu si prizadevamo ohranjati in spodbujati nove zamisli za dogodke, ki so že ali ki bi s časoma postali tradicionalni in širše prepoznani. Sistemsko podporo novih idej smo načrtno omejili na mesece zimske oziroma nizke turistične sezone, ko je na Bledu gostov občutno manj, osnovna turistična infrastruktura pa tako manj obremenjena. V Javnem zavodu Turizem Bled oživljamo tradicionalne dogodke, naša vrata so za nova sodelovanja in predloge vedno odprta – s prvim izpolnjenim pogojem, da so koncepti dogodkov v skladu z razvojem naše zelene destinacije.

V6: Katera promocijska kampanja, ki jo je izvedla vaša destinacija, je bila najbolj odmevna in bi jo z veseljem ponovili?

Zagotovo je bil dogodek te jeseni Luka2Lake Bled – košarkarski spektakel, ki se je odvijal na plavajočem igrišču s predstavitvijo novih superg. Te so nastale v sodelovanju Luke Dončića in legendarne znamke Jordan, navdih pa so črpali iz lepot alpskega bisera, Blejskega jezera. Dogodek je prepletal šport, kulturo in trajnost, Bledu pa je ponudil edinstveno priložnost za povečanje globalne prepoznavnosti Slovenije. Dogodek na takšni ravni bi z veseljem ponovili ob pobudi za takšno ali podobno sodelovanje, ki presega lokalne omejitve.

bled_slovenia
Photo: Jošt Gantar

V7: Kaj pogrešate v slovenski industriji srečanj? Na katerih področjih smo povsem enakovredni ali celo boljši od kolegov v tujini?

Na področju industrije srečanj smo v tem trenutku zagotovo najbolj omejeni z vidika letalske povezanosti s svetom. Enako velja za povezljivost z drugimi javnimi prevozi, kot je na primer vlak. Na tem področju smo v globokem zaostanku, a odvisni predvsem od volje in sredstev države.

V primerjavi s tujimi kongresnimi destinacijami bi slovensko turistično infrastrukturo, storitve, digitalizacijo prodaje, promocijo destinacije in splošno komunikacijo vrednotila na primerljivem nivoju, medtem ko je spisek konkurenčnih prednosti mnogo daljši.

Slovenija se zagotovo lahko ponaša z naravnimi danostmi, trajnostno usmerjeno destinacijo, ohranjanjem tradicije na vsakem koraku in našem globokem spoštovanju do varovanja okolja, kar nevede prenašamo tudi na naše goste. Slovenijo zagotovo odlikujemo njeni ljudje, naš odnos do narave in ohranjanja tradicije, kar bi lahko poimenovali tudi neprecenljivo konkurenčno prednost.

Veliko prednost vidim tudi v kompaktni in majhni državi, kot je Slovenija, kar se vsakič znova izkaže kot prednost na področju hitre sklenitve sodelovanj med ključnimi deležniki, medsebojnim destinacijskim in regijskim povezovanjem, hitrem odzivu in prilagoditvi razmeram na trgu. Slovenska industrija srečanj slovi po iznajdljivosti in inovativnosti, kar radi izpostavijo tudi tuji partnerji.

V8: Katere so vaše prioritete na področju doseganja cilja ogljično nevtralne destinacije? Ali to lahko ilustrirate s konkretnimi primeri in aktivnostmi na vaši destinaciji?

Odgovornost k zavzemanju ogljično nevtralne destinacije je zapisana v DNK Bleda, ki leži na pragu Triglavskega narodnega parka. Zelena veduta je za nas edinstvena in ohranjanje podalpskega bisera ključna naloga, ko govorimo o upravljanju s turistično destinacijo.

Izjemna porast turizma že po 2. svetovni vojni je od Bleda zahtevala izvajanje številnih zelenih projektov. Bilo smo namreč ena prvih slovenskih občin z usmeritvijo družbe brez odpadkov, med prvimi smo začeli izvajati in uvajati zelene prakse, smo ponosni imetniki zlatega certifikata Slovenia Green, ki zajema tudi večino hotelov, kampov, javno kopališče, Triglavski narodni park, ki ima upravo na Bledu in vedno več restavracij z lokalno usmerjeno kulinarično ponudbo.

V sklopu trajnostnih prevozov v poletnem času goste in lokalno prebivalstvo spodbujamo k uporabi javnega prevoza z uporabo brezplačnega Bled busa, ki povezuje Bled z okoliškimi kraji, v zimskem času pa Bled z okoliškimi smučišči povezujemo z Bled Ski Busom. Na temo prometa in gneče na cestah goste spodbujamo k uporabi javnega prevoza, v načrtu je izgradnja razbremenilnih cest s ciljem, da v jezerski skledi že čez nekaj let ne bo več motornega prometa. Ko govorimo o prometu, moramo govoriti tudi o jezeru, saj je z vidika plovbe po njem prepovedan motorni promet, jezerska obala pa je zanj že vrsto let zaprta. Kot člani združenja Alpine Pearls se zavzemamo za popoln oddih na okolju prijazen način, saj gostom ob prihodu na Bledu z vlakom na železniški postaji Bled Jezero omogočimo prevoz do središča mesta s turističnim vlakcem.

Z večjim številom gostom in pritiskom na središče mesta se kot negativna posledica turizma izkaže tudi (hiper) produkcija odpadkov. Resno problematiko so začeli naslavljati v lokalni družbi Infrastruktura Bled, ki jo je naslovila z izdelavo detajlne in učinkovite celostne komunikacijske sheme, saj lokalnemu prebivalstvu in gostom na razumljiv in vizualno privlačen način podaja informacije o pomembnosti ločevanja odpadkov in strmenju k zmanjšanju odpadkov, ki jih v idealnem svetu sploh ne bi bilo. Tovrstna komunikacija je prisotna na vseh prireditvah, z njimi so opremljena komunalna vozila, izdelane so brošure, izobraževalne video vsebine, na voljo pa so tudi nalepke, ki so namenjene za ozaveščanje gostov v posameznih turističnih obratih.

Za ohranjanje in spoštovanje narave smo v poletnem času aktivirali informatorje v sklopu kampanje »Ask me, I’m a local«, ki goste usmerjajo in informirajo o redu in obnašanju predvsem v okolici jezera. Z informativnimi tablami osveščamo goste o aktivnostih, ki se lahko izvajajo na določenih mestih. Kot na primer, da v blejskih razgledih in sprehodih uživamo na za to označenih poteh, v parkih ob jezeru in poteh okoli jezera, kopanje pa je dovoljeno na območju kopalnih voda, v Grajskem kopališču in Veliki Zaki. Tako prispevamo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, zelenic in travnikov.

Z namenom zmanjšanja plastičnih odpadkov in koriščenja naravnih virov so po celotni Občini postavljeni pitniki, ki spodbujajo k uporabi pitne vode in uporabo steklenic za večkratno rabo. Na temo uresničevanja Zero Waste koncepta oziroma družbe brez odpadkov, je na Bledu zaživela tudi trgovina brez embalaže, z imenom Na kilo. Ta je nastala na prostoru nekdanjega bencinskega servisa in nudi vrsto lokalnih izdelkov, poleg nje deluje tudi lokalna tržnica.

Lokalne pridelovalce in predelovalce, kulinarične ponudnike, nastanitvene obrate in širše medsebojno povezovanje smo vzpostavili s projektom Blejski lokalni izbor. Skozi projekt se je začela krepiti ponudba lokalnih sestavin, materialov, prepoznali smo kreativne rokodelce, ki svoj navdih črpajo iz tradicije in lokalnih zgodb. V Občini Bled imamo izjemno število posameznikov, ki pomembno prispevajo k razvoju destinacije, s skupnim povezovanjem pa so na višje nivo dvignili celotno območje in sokrajane, ne zgolj svojega posla oziroma poslanstva. Da delujemo in kupujemo lokalno, dokazujemo tudi z lastno podporo lokalnim ponudnikom. Poslovna darila so izbrana iz nabora izdelkov s certifikatom Blejski lokalni izbor, enako tudi kulinarični ponudniki ob organiziranih srečanjih – k takšnemu ravnanju pa spodbujamo tudi ostale gostujoče organizatorje srečanj.

Na koncu pa ne moremo mimo našega mogoče največjega atributa, izjemnega pomena ohranjanja tradicije, med katerimi sta pletna in fijakarji, ki Bledu dodata svoj pristni pečat. Živo zgodovino ohranjamo še danes in turizma si na Bledu brez njih ne moremo več predstavljati. Vrsto ukrepov smo v zadnjih letih že sprejeli, vsakodnevni majhni koraki pa nas vodijo do naših ciljev, zato se bomo za trajnostno ravnanje zavzemali tudi v prihodnje.

bled_slovenia
Photo: Bled Tourist Board

“Eden izmed ciljev je tudi nadgradnja velnes in selfnes ponudbe, nadaljevanje zgodbe Arnolda Riklija, ki velja za začetnika zdraviliškega turizma v podalpskem biseru.”

V9: Kakšni so vaši prihodnji koraki in vizija na področju razvoja vaše destinacije?

Pri razvoju destinacije moramo najprej razmisliti o domačinih, lokalnem prebivalstvu, jim omogočiti sobivanje s turistično panogo in ohraniti visoko kakovost bivanja, ki se odraža v ohranitvi rajske podobe Bleda, čudovite narave, čistega zraka, urejenimi kolesarskimi in pohodniškimi potmi in ponudbo doživetji, ki bodo navdihovala, izobraževala in krepila lokalno skupnost kot tudi goste z vsega sveta.

Želimo si, da bi Bled postal vodilno alpsko središče, ponovno poznano kot letovišče in ne kot atrakcija. Je med največkrat omenjenimi destinacijami v Sloveniji in nudi kakovostna doživetja, v najprivlačnejšem predelu Evrope, v Julijskih Alpah. Na tem področju si želimo krepiti komunikacijske in organizacijske povezave znotraj skupnosti Julijskih Alp, da bo naš cilj pozicioniranja Bleda, kot najboljše destinacijske za motivacijska potovanja v Alpah, dolgoročno gledano tudi dosežen.

Na področju industrije srečanj prav tako strmimo k razvoju dodatnih motivacijskih produktov, v skladu z zeleno in kakovostno noto in nadgradnjo kulinarične ponudbe v sklopu produkta Bled Gourmet. Eden izmed ciljev je tudi nadgradnja velnes in selfnes ponudbe, nadaljevanje zgodbe Arnolda Riklija, ki velja za začetnika zdraviliškega turizma v podalpskem biseru.

V10: Navedite enega od ključnih izzivov, ki bi ga morala celotna slovenska industrija srečanj rešiti skupaj na nacionalnem nivoju?

Kot omenjeno, ključen izziv vidim v povezanosti Slovenije z Evropo in širše, tako z letalskimi prevozniki kot z učinkovitim javnim prevozom, vključujoč hitre vlake in boljše avtobusne povezave.

V11: Mednarodna poslovna borza Conventa je v 15. letih prerasla v osrednji dogodek industrije srečanj v Novi Evropi. Kako ocenjujete vlogo dogodka z vidika vaše destinacije?

Kongresni urad Bled je na Conventi prisoten vsa leta svojega delovanja. Poznani obrazi, prijetno ozračje, sodelovanje in medsebojna podpora so magične sestavine, osnovni gradniki borze, ki ji dodajo unikaten čar. Vsaka udeležba na Conventi je kot vrnitev domov, ki te objame s svojim navdušenjem in aktivnim pristopom k skupnemu nagovarjanju agentov. Conventa za Bled predstavlja odskočno desko za prepoznavanje in spoznavanje s ključnimi deležniki, ki o nam v pomoč pri razvoju Bleda kot edinstvenega središča za MICE dogodke v Evropi. Izredno veseli smo, da smo z udeleženci študijskih obiskov v okviru Convente spletli pristen stik in da so skozi to izkušnjo postali naši ambasadorji.

Conventa je še zlasti v lanskem letu dokazala, da je glavni dogodek v regiji in velik vzor podobnim dogodkom širše. Njena zaveza k trajnosti, avtentičnosti in postavljanju novih trendov je zmagovalna.

Izvedite več o Turizmu Bled tukaj.

Join our newsletter!

Subscribe to our newsletter and stay up-to-date with the latest updates from Kongres Magazine.