Je lahko del odgovora na overturizem prav spodbujanje industrije srečanj?

Kako se torej v logiko manj je več vklaplja industrija srečanj?

May 29, 2025

MANJ JE VEČ

V teh vročih dneh me je več kolegov spraševalo o overturizmu in kakšen odgovor nanj ponuja industrija srečanj. Tudi slovenski mediji so polni bolj ali manj strokovnih razprav o tem, ali smo mejo zmogljivosti že dosegli – v Ljubljani, Piranu, na Bledu.

Popolnoma se strinjam s publicistom Goranom Vojnovićem, ki je zapisal, da čeprav se sliši noro, moramo – če gospodarska rast turistične industrije pomeni uničevanje mest – resno razmisliti o njeni zaustavitvi. Tudi z vizumi za vstop in čakalnimi vrstami za najbolj priljubljene točke. Globoko verjamem, da ni nemogoče izračunati, koliko turizma lahko neko mesto še prenese, preden ga množični turizem izmaliči do neprepoznavnosti.

Že večkrat sem pisal o nesmiselnosti štetja prihodov in o tem, da je manj lahko več.

Kako se torej v to logiko vklaplja industrija srečanj? Lahko kaj spremeni – morda celo preoblikuje – obstoječe procese turistifikacije? Preden bo prepozno in nas bo povsod doletel sindrom “poroke Jeffa Bezosa” v Benetkah?

Mimogrede – z nestrpnostjo pričakujem, kaj se bo ta teden dogajalo v Serenissimi. Bezosova poroka namreč najbolje ponazarja, da poleg podnebnih katastrof, vojn in drugih globalnih kriz tudi overturizem že kritično vpliva na organizacijo dogodkov. Nič več ne bo tako, kot je bilo. Če ne bomo znali jasno komunicirati pozitivnih, regenerativnih učinkov dogodkov, bo lokalno prebivalstvo preprosto reklo – NE. Kaj torej Benetkam ostane po spektakularni poroki Jeffa in Lauren Sanchez? Kaj drugega kot ogromen ogljični odtis, ki so ga pustili “spektakularni gostje”?

Zlato runo vseh 365 zgodb je investicija v infrastrukturo

Druga vroča tema je turizem 365/24. Skoraj noben članek, ki govori o tej ideji, ne pozabi omeniti industrije dogodkov in srečanj. Pa dovolite osebno izkušnjo. Če boste marca organizirali dogodek v Dubrovniku – biseru Jadrana – je verjetnost, da bo šlo kaj narobe, zelo velika. Preprosto: od novembra do aprila to čudovito mesto ne deluje. Če mi ne verjamete, si preberite, kaj se vam lahko zgodi tukaj. Poleg hotelskih izzivov vas bodo pričakala zaprta vrata lokalov, ki v digitalnem vesolju sicer obetajo največ. Ko se nad mesto spustijo prvi jesenski oblaki, turizma ni več. Začnejo se zgodbe destinacijskih gurujev in jesenske konference 365 turizem – največkrat novembra.

Industrija srečanj lahko naredi veliko – ali pa nič. Če ni razumevanja, kakovosti in dodatne ponudbe, vam tudi sto strategij ne bo pomagalo. Poglejte primer Rovinja. Iz provincialnega turističnega kraja se je razvil v vročo točko industrije srečanj. Pred desetletjem je imel en hotel odprt pozimi. Danes je ponudba hotelska in gastronomska – na ravni Michelina. Brez vlaganj v infrastrukturo pa bi vse to ostalo le – pravljica.

Večina svetovno znanih svetovalcev še vedno načrtuje dogodkovne kapacitete, kot da smo v letu 1970 – nekje v Las Vegasu. Po nekih nevidnih, zastarelih matricah računajo investicije: 150 sob naj pomeni glavno dvorano za 200 oseb, obvezni »catering office« in funkcionalnosti iz časov, ki jih nihče več ne pogreša.

Medtem pa se je svet obrnil na glavo. Generacija Alfa teh konceptov ne le ne razume – naravnost jih zavrača. Stole in mize za dogodke lahko danes kupimo v najbližji poslovalnici Ikee – in izgledajo prav tako dolgočasno kot povprečne hotelske dvorane za dogodke. Vse je generično. Vse je pozabljivo.

Dragi moji, s takim pristopom se lahko kar takoj poslovite od koncepta 365/7.

Vaši naročniki danes pričakujejo nekaj drugega: doživetja, smisel, lokalni značaj, udobje brez razkošja – in predvsem: vsebinsko relevantnost. Pa tudi regenerativnost v smislu zapuščanja destinacije v boljšem stanju kot pred dogodkom.

Dogodki niso več le logistični izziv. So kulturni, trajnostni in družbeni odtis. V vse več primerih tudi regenerativni projekt, ki destinacijo pusti v boljšem stanju, kot pred dogodkom.

Če ravno razvijate novo strategijo in stavite na turizem 365, ne pozabite, zakaj vsi stavijo na nas – industrijo srečanj in dogodkov:

1. Dogodki se dogajajo celo leto. Z njimi lahko oživimo hotele, restavracije in lokalne skupnosti tudi v mesecih, ko tradicionalni turizem miruje – novembra, marca, celo januarja.
2. Udeleženci porabijo več – in pričakujejo več: Prihajajo z jasnim namenom, ostanejo več dni, želijo kakovostno izkušnjo in pustijo višjo dodano vrednost kot povprečen turist.
3. Dogodki prinašajo vsebino – ne le razglednic: Povezujejo znanje, ideje, lokalne zgodbe, inovacije in ustvarjalnost. To je najboljši možni marketing za destinacijo – avtentičen, kredibilen in dolgoročen.
4. Dogodki pospešujejo pametne naložbe: Zaradi njih nastajajo večnamenske dvorane, boljša digitalna povezljivost, dostopnost, lokalna partnerstva. Infrastruktura, ki ne koristi le dogodkom – ampak vsem.
5. Dogodki gradijo odnose, ne enkratnih obiskov: Udeleženci se vračajo kot turisti, ambasadorji, investitorji ali gostitelji prihodnjih dogodkov. Vsak dogodek je dolgoročna priložnost.
6. Dogodki razpršijo tokove – v prostor in čas: Namesto da vsi prihajajo v isti kraj ob istem času, se dogodki lahko razpršijo na manj znane lokacije, tudi izven sezone in med tednom.
7. Dogodki preoblikujejo destinacijo: Dogodki lahko turističnki kraj spremeni iz sezonskega letovišča v celoletno središče ustvarjalnosti. Iz destinacije za “fotko” v destinacijo z dušo.

Če potrebujete konkreten dokaz, da so dogodki lahko temelj turizma 365, poglejte v Cannes. Na prvi pogled Cannes morda ni najbolj spektakularna destinacija. Ni največji. Ni najlepši. Nima najsodobnejših prizorišč. A je šolski primer, kako lahko strateško umeščeni dogodki ustvarijo celoletni turizem.

Filmski festival, MIPIM, Cannes Lions, ter vrsta drugih sejmov, kongresov in poslovnih srečanj – vse to ustvarja neprekinjen tok obiskovalcev, investicij, inovacij in globalne pozornosti, ki presega sezonske omejitve. Mesto ne živi od množic, ampak od stalne prisotnosti smiselnih dogodkov. Ključ je v konsistenci, pozicioniranju in zmožnosti, da je vsak dogodek tudi zgodba destinacije.

Cannes dokazuje, da dogodek ni zgolj enkraten spektakel, temveč lahko postane ekosistem – vezivo med lokalnim in globalnim, med vsebino in ekonomijo, med sezono in regeneracijo.

Če resno razmišljate o pametnem, trajnostnem in vključujočem turizmu, morate industrijo dogodkov postaviti v središče strategije.Ne kot dopolnilo – ampak kot gonilo prihodnosti.

Žal mnoge strategije turizma 365/7 tega še vedno ne razumejo. Kaj šele preprosto, a radikalno misel regenerativne paradigme industrije srečanj, ki pravi: